Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je včeraj udeležil javne predstavitve osnutka Uredbe o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za RS. Na predstavitvi, ki je potekala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je bila predstavljena vsebina, ki je za ministrstvo ena ključnih prednostnih nalog v letošnjem letu. S to predstavitvijo pa se je začela tudi javna razprava o tej uredbi, so javnost obvestili z ministrstva.
Kot je v uvodnem nagovoru poudaril minister Dejan Židan (na fotografiji) , kmetijska zemljišča niso v nevarnosti samo zaradi pozidave, temveč tudi zaradi drugih dejavnikov, kot so podnebne spremembe in kontaminacije s škodljivimi stvarmi. Ker se obseg kmetijskih zemljišč zaradi intenzivne pozidave in zaraščanja kmetijskih zemljišč vztrajno zmanjšuje, je ena ključnih nalog zagotoviti obdelanost kmetijskih zemljišč in ustrezno varstvo kmetijskih zemljišč pred njihovo trajno spremembo. Ocenjuje se, da bo po ureditvi (določitev strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane ter območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč (TVKZ) ter TVKZ po posamezni lokalni skupnosti), v Sloveniji določenih okoli 350.000 ha TVKZ. S tem se sledi cilju Strategije za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, je dolžno skrbeti za varovanje kmetijskih zemljišč. Ker se je v preteklosti izkazalo, da je bila oblika normativnega varstva kmetijskih zemljišč neprimerna, saj ni omogočala učinkovitega varstva kmetijskih zemljišč kot ključnega resursa za pridelovanje hrane v Sloveniji, je bila v letu 2011 sprejeta novela Zakona o kmetijskih zemljiščih. Tako so bili postavljeni jasnejši okvirji za varovanje kmetijskih zemljišč in vključevanje tega področja v sistem prostorskega načrtovanja za doseganje trajnostnega razvoja in dolgoročnega ohranjanja pridelovalnega potenciala, ki je za državo strateškega pomena. Ena izmed pomembnih nalog v kmetijstvu je namreč zagotavljanje primerne stopnje samooskrbe in prehranske varnosti.
Zakon o kmetijskih zemljiščih sicer določa, da Vlada RS določi območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo zaradi pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, njihovega obsega, zaokroženosti, zagotavljanja pridelave hrane ali ohranjanja in razvoja podeželja ter ohranjanja krajine. TVKZ se bodo po postopku kot ga določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, nato določila v prostorskih aktih lokalnih skupnosti. Osnutek uredbe določa 4 tipe strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane, za vsak tip pa tudi dva ali več podtipov strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane. Za vsak tip oziroma podtip območja so v uredbi določene splošne značilnosti, značilnosti in možnosti kmetijske pridelave ter pomen teh območij za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane so (4 tipi):
1.izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (podtipi: veliki ravninski kompleksi A, veliki ravninski kompleksi B, veliki ravninski kompleksi C in širše izravnave),
2.zelo pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (podtipi: ožje izravnave, izmenjava ožjih izravnav in zaplat in večje zaplate),
3.pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (podtipi: manjše zaplate, posebna območja),
4.ostala območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (podtipi: gozd in območja nad gozdno mejo, vodni in obvodni prostor ter urbana območja).
Osnutek uredbe vsebuje tudi karto strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane ter karto podtipov strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane. Uredbo bo po načrtih sprejela Vlada RS junija letos, do konca avgusta pa bodo sprejeti tri podzakonski akte, sledil pa bo javni razpis za izbiro organizacij, ki bodo lahko pripravile predlog trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Po oceni ministrstva bi se lahko to zaključilo do konca letošnjega leta, v začetku prihodnjega leta pa bi začeli s postopki določanja trajno varovanih zemljišč po posameznih občinah.
