SLO bocni levo
SLO bocni desno

Refuscus Mundi vabi na refošk v Izolo

Slovenija

05.02.2016

Danes v Manziolijevi palači in stari občinski palači v Izoli poteka tretji festival Refuscus Mundi – Svet refoška.
 
 
 
Na festivalu se bodo s svojimi vini predstavili pridelovalci vin iz sorte refošk, ki uspeva v več vinorodnih okoliših v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Festival se bo začel v palači Bessenghi s svečano otvoritvijo, ki bo obarvano tudi pesniško, saj je precej pesnikov verze namenilo refošku ali teranu.
 
Refošk je stara sorta vinske trte, ki je najpomembnejša in najbolj razširjena sorta v slovenski Istri in na Krasu. Čeprav gre za isto sorto, iz nje v Istri pridelujejo refošk, na rdeči kraški zemlji pa teran. Sorodne sorte z enakim oziroma podobnim imenom uspevajo tudi v Furlaniji, kjer je najbolj razširjen rdečepecljati refošk.
 
Festival Refuscus Mundi je društvo Vinadria iz Izole pred tremi leti prvič priredilo na pobudo vinarjev. Temeljni razlog zanjo je utrjevanje prepoznavnosti refoška in spoznanj o njegovih posebnostih in blagodejnosti, ki so jih v minulih dveh letih osvetljevali na mednarodnem simpoziju.
 
Značilnost vin iz sorte refošk je globoka rubinasta barva ter izraziti sadežnost in svežina. Refošk je dolgo veljal za enoletno vino, v zadnjih dveh desetletjih pa so vinarji utrdili njegov značaj velikega vina. Iz sorte refošk pridelujejo slogovno različna vina, penine, rose, mlada vina, bogata zorjena vina in vina iz sušenega grozdja z ostankom sladkorja. Refošk je najbolj razširjena rdeča sorta v Sloveniji in najbolje prodajano sortno vino v njeni zgodovini.
 
Na festivalu Refuscus Mundi se bo s svojimi vini predstavilo več kot 40 vinarjev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Predstavili bodo široko paleto slogovno različnih refoškov in zvrsti, katerih hrbtenico tvori refošk. Vina bo mogoče spoznavati tudi na vodenih delavnicah, ki bodo posvečene vinom iz kleti največjega pridelovalca refoška sploh, koprske kleti Vinakoper, teranom s Krasa, zorjenim refoškom iz Furlanije in refoškom iz vinogradov nad Izolo.
 
Pokušino vin bo dopolnjevala degustacija izbranih pridelkov in jedi uveljavljenih kulinaričnih hiš.Festival Refuscus Mundi se bo v petek, 5. februarja, ob 13.30 začel s svečano otvoritvijo v baročni palači Besenghi degli Ughi v Gregorčičevi ulici v Izoli. V sodelovanju s Centrom za kulturo, šport in prireditve iz Izole bodo organizatorji ob skorajšnjem slovenskem kulturnem prazniku otvoritveno svečanost obarvali pesniško, saj je refošku in teranu in posvečenih precej pesmi avtorjev, ki se jih je refošk ob njihovem bivanju ali obiskih v krajih, kjer je doma, močno dotaknil.
 
Degustacija, osrednji del festivala Refuscus Mundi, se bo v palači Manzioli na Manziolijevem trgu in bližnji nekdanji stari občinski palači na Velikem trgu začela ob 14.30 in bo za obiskovalce odprta do 21. ure.
 
Nevijo Pucer, predsednik uprave Vinakopra: "Refošk je bil v Istri vselej dobro zastopan. Po drugi svetovni vojni se je ob obnovah istrskih vinogradov več sadilo rdeče svetovne sorte, ki so pri nas prav tako dobile dom. Zlasti po letu 1975 se je refošk spet začel vračati v istrske vinograde, v njih je najbolje zastopana sorta. Za njegovo prepoznavnost smo veliko naredili. Ker je bila promocija generična, so jo izkoristili tudi drugi, kar pred nas postavlja nalogo, da z naslednjimi koraki izpostavimo značilnosti refoška z našega območja, morda tudi s kakšno obliko zaščite."
 
Bruno Zaro, predsednik društva Vinadra: "S festivalom Refuscus Mundi smo želeli predstaviti najširšo paleto vin iz sorte refoške na čim višji ravni. Festival pripravljamo po vzoru nekoliko starejšega brata, festivala Orange Wine Festival. Oba festivala imata odlične pogoje v Izoli zahvaljujoč gostiteljem iz Italijanske samoupravne narodne skupnosti in Občine Izola."
 
Filippo Felluga, vinar, klet Livio Felluga iz Bračana (Brazzano): "Moj ded je nad Izolo gojil refošk in malvazijo, a se je družino v dvajsetih letih prejšnjega stoletja preselila v Furlanijo. Tudi tam gojimo avtohtone sorte, med njimi rdečepecljati refošk, ki je sicer nekoliko drugačen od istrskega. Slednjega je treba razumeti, a ima potencial za internacionalizacijo."