Potem ko so bila lani uveljavljena določila evropske zakonodaje o označevanju alergenov na vseh živilih, tudi v gostinskih obratih in pri spletni prodaji, so za hitrejše prepoznavanje alergenov nekatera podjetja živila začela dodatno označevati tudi s posebnimi simboli.
Žal pa ni bilo enotnega dogovora o izgledu takšnih simbolov. Z namenom poenotenja tovrstnega dodatnega prostovoljnega označevanja je Inštitut za nutricionistiko pripravil simbole za v zakonodaji opredeljene snovi, ki povzročajo alergije in tolerance. Simboli so vključeni v Smernice za označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih, ki jih je pripravila Trgovinska zbornica Slovenije, in ki jih je odobrila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Potrošniki z alergijami ali preobčutljivostmi na določene snovi, potrebujejo točne in natančne informacije o prisotnosti takšnih snovi v živilih, saj je ob pomanjkljivi obveščenosti lahko ogroženo njihovo zdravje. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: "Alergije in preobčutljivosti na sestavine hrane lahko tudi pomembno zmanjšajo možnost izbora živil, zato je naloga vseh členov v živilski verigi, da omogočijo potrošnikom enostaven dostop do tistih živil, ki ne predstavljajo tveganja za njihovo zdravje. Od decembra 2014, ko je bila uveljavljena Uredba o zagotavljanju informacij na živilih potrošnikom, je označevanje alergenov obvezno ne le za predpakirana živila, temveč tudi pri spletni prodaji, pri nepredpakiranih živilih in v gostinskih obratih."
Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, o označevanju pravi takole: "Za hitrejše prepoznavanje alergenov so nekatera podjetja živila začela dodatno označevati tudi s posebnimi simboli, ni pa bilo enotnega dogovora o izgledu takšnih simbolov. Da bi na ravni države poenotili tovrstno označevanje živil je Inštitut za nutricionistiko pripravil simbole za vse v zakonodaji opredeljene snovi, ki povzročajo alergije in preobčutljivosti. Simboli so vključeni v Smernice za označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih in so prosto dostopni na spletni strani inštituta. Upamo, da bodo nosilci živilske dejavnosti svoje obstoječe simbole postopoma nadomestili z enotnimi. Možnosti takšnega prostovoljnega dodatnega označevanja živil so zelo široke, od jedilnih listov v restavracijah, pa do spletnih trgovin, v katerih se tržijo živila."
Svoj pogled je predstavila tudi Mija Lapornik iz Trgovinske zbornice Slovenije: "Medtem ko je način informiranja o prisotnosti alergenov v predpakiranih živilih v zakonodaji zelo natančno opredeljen, so pristopi pri označevanju alergenov v nepredpakiranih živilih lahko precej različni. Trgovinska zbornica Slovenije je zato v sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko pripravila Smernice za označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih, ki za nosilce dejavnosti, ki se sklicujejo nanje, opredeljujejo njihove zahteve v zvezi z zagotavljanjem informacij potrošnikom o alergenih v nepredpakiranih živilih. V smernicah so opredeljeni tudi možni načini zagotavljanja informacij o alergenih, ki se jih lahko poslužijo podjetja. Poleg vzpostavitve simbolov (piktogramom) alergenov za trgovce pomembno novost predstavlja tudi možnost prostovoljnega navajanja alergenov z enotnimi identifikacijskimi kodami, kadar navajanje alergenov neposredno ob živilu oziroma ob njegovi predstavitvi potrošniku ni mogoče. Smernice se uporablja prostovoljno, odobrilo pa jih je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin."
Pri označevanju alergenov je še posebno pozornost potrebno usmeriti v ustrezno navajanje oreškov. Skladno z zakonodajo so kot snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti, ločeno navedeni (a) arašidi (kikiriki) in proizvodih iz njih (npr. arašidovo olje, arašidovo maslo, čokolada, flipsi, omake, peciva, torte) ter (b) oreški, in sicer mandlji, lešniki, orehi, indijski oreščki, ameriški orehi, brazilskih oreščki, pistacija in makadamija. Opozarjamo, da je pri navajanju alergenov potrebno navesti konkretne oreške (npr. mandlji,…) in ne le navedbe, da živilo "vsebuje oreške".
Pozornost je potrebna tudi na področju označevanja žit, ki vsebujejo gluten. Gluten se nahaja v različnih žitih, zlasti pšenici (tudi piri), rži, ječmenu, ovsu ali njihovih križanih vrstah ter proizvodih iz njih, npr. kruhu, testeninah, drobtinah, tortah, piškotih, mesnih izdelkih, omakah, juhah in jušnih koncentratih, in hrani, posipani z moko. Skladno z zakonodajo morajo nosilci živilske dejavnosti tudi na nepredpakiranih živilih označiti vrsto vsebovanega žita in ne le informacijo, da je živilo sestavljeno iz "žit, ki vsebujejo gluten."
Pozornost je potrebna tudi na področju označevanja žit, ki vsebujejo gluten. Gluten se nahaja v različnih žitih, zlasti pšenici (tudi piri), rži, ječmenu, ovsu ali njihovih križanih vrstah ter proizvodih iz njih, npr. kruhu, testeninah, drobtinah, tortah, piškotih, mesnih izdelkih, omakah, juhah in jušnih koncentratih, in hrani, posipani z moko. Skladno z zakonodajo morajo nosilci živilske dejavnosti tudi na nepredpakiranih živilih označiti vrsto vsebovanega žita in ne le informacijo, da je živilo sestavljeno iz "žit, ki vsebujejo gluten."
Več o označevanju si preberite na spletni strani s simboli za označevanje alergenov v visoki ločljivosti.
