Zbrali smo nekaj vtisov s prve Konference industrije pijač, ki je včeraj potekala na GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.
Zbrane je med drugim nagovoril tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, ki je povedal, da je proizvodnja pijače v zadnjem letu dni zrasla za 10 odstotkov (hrana le za 6%), opozoril je, naj bodo proizvajalci pozorni na investicijske razpise, sicer pa je dejal še to, da je 18 odstotkov pijače, proizvedene v Sloveniji, namenjene za izvoz.Opozoril je tudi na pomemben sejem Grüne Woche, ki bo med 15. in 24. januarjem 2016 potekal v Berlinu in po njegovih besedah tam večina pomembnih proizvajalcev ne bi smela manjkati. Sejem vsako leto obišče okoli pol milijona obiskovalcev.
Z največ podatki o stanju v industriji pijač je postregel vodja analitske skupine GZS (SKEP), Bojan Ivanc (na fotografiji). "V Sloveniji obstaja 81 proizvajalcev pijač, 31 samostojnih podjetnikov, ki proizvajajo pijačo in še 8 zadrug. Gre za visoko koncentracijo, saj skupina Pivovarne Laško ustvarja 57 odstotkov celotne prodaje, prve tri družbe iz tega sektorja pa kar 80 odstotkov prodaje," je Ivanc povedal v predstavitvi z naslovom "Proizvodnja pijač v luči sprememb v trgovini".
Industrija pijač je lani v Sloveniji ustvarila 335 milijonov evrov prodaje, 100 milijonov dodane vrednosti, v njej pa je bilo zaposlenih 1600 ljudi. Finančni problemi so še vedno izraziti, saj pri proizvodnji pijač manj delovnih mest, kar hkrati povečuje raven povprečnih plač, saj so industrijo zapustili tisti, ki so imeli najmanjše honorarje. Med letoma 2009 in 2013 je industrija pijač poslovala celo z izgubo.
"Priložnosti za industrijo pijač je količinska rast v primeru prostih kapacitet, bati pa se je potrebno predvsem premajhnega vlaganja v lastne blagovne znamke," je zaključil Ivanc in dodal, da so se v sektorju pijač krepko znižale tudi investicije.
Najbolj "sočen" nastop na konferenci je pripravila prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj. V predstavitvi z naslovom "Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo" je povedala, da je za okolje najbolj škodljiva predelava sladkorja - sladkorne pese oziroma trsa - saj ta porabi daleč največje količine vode (kar 70 odstotkov ob pridelavi sladkih pijač, kot na primer ene stekleničke Coca-Cole).
"Kar 37 odstotkov mladostnikov vsaj enkrat dnevno uživa sladke pijače, po čemer smo v mednarodnem vrhu, 30-50 odstotkov otrok pa je debelih prav zaradi sladkih pijač," je med drugim dejala profesorica Biotehniške fakultete v Ljubljani in dodala, da je raba ustekleničene vode v Sloveniji med 50 in 74 litri na osebo letno.
Kajfež Bogatajeva je opozorila, da marsikateri državi na svetu v naslednjih petdesetih letih grozi vodni bankrot, čemur je že podlegla Savdijska Arabija, ki je zato na primer nezmožna pridelati 1 tono pšenice. Za konec je poudarila, da je, poleg (butičnega) turizma, industrija pijač po njenem mnenju najbolj perspektivna gospodarska panoga v državi.
