SLO bocni levo
SLO bocni desno

Osnutek zakona o GSO predvidoma še junija na vladi

Slovenija

15.06.2015

Vlada bo predvidoma še ta mesec obravnavala osnutek zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO. Slovenija bo tako najverjetneje onemogočila pridelavo gensko spremenjenih organizmov.
 
Na kmetijskem ministrstvu so v času javne razprave, ki se je iztekla konec maja, prejeli 106 pisnih odzivov na osnutek zakona, na podlagi katerih so ocenili, da osnutek uživa široko javno podporo.

Do 28. maja je bil v javni obravnavi namreč predlog zakona, ki bi omogočil omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji.
 
Na drugi strani je 28 znanstvenikov, ki se raziskovalno ukvarjajo s tem področjem vlado pozvloa, naj predlagani zakon umakne. Gre za strokovnjake iz mariborske in ljubljanske medicinske fakultete, biotehniške fakultete, inštitutov za kemijo, biologijo in kmetijstvo, Inštituta Jožefa Stefana.
 
Javno mnenje je po podatkih več javnomnenjskih raziskav, v Sloveniji, izrazito negativno česar se zaveda tudi pobudnik zakona, kmetijski minister Dejan Židan.
 
Od začetka letošnjega aprila namreč velja nova evropska direktiva, ki državam članicam EU omogoča, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovedo gojenje gensko spremenjenih rastlin (GSR), tudi če je njihovo gojenje na evropski ravni dovoljeno. Slovensko kmetijsko ministrstvo je pripravilo osnutek zakona o omejitvi ali prepovedi gojenja GSR, ki je bilo v javni obravnavi.
 
Številne biologe, biotehnologe, zootehnike, živilske tehnologe, biotehnike, genetike), podpisane pod poziv k umiku zakona, ki bi prepovedal gojenje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji to moti.
 
Kaj pa uvoz hrane GSO iz tujine?
 
Pri sprejetju zakonodaje, ki bo onemogočila pridelavo gensko spremenjenih organizmov ni bilo večjih polemik v javnosti. Vse drugače pa velja pričakovati pri predlogu, da bi članicam prepovedali omejevanje uvoza izdelkov iz GSO. V EU je doslej odobrenih 58 živil in krme iz GSO. Več kot 60 odstotkov potreb EU po rastlnskih beljakovinah za govedo se po podatkih komisije pokriva z uvozom soje in sojine moke iz tretjih držav.  Trenutno je devet držav proti pridelavi gensko spremenjene koruze MON810 (Avstrija,Bolgarija, Grčija, Nemčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Poljska in Francija), ostale so za. Ko gre za vprašanje uvoza se bodo na noge dvignili porabniki oz. organizacije v njihovem imenu, saj bi prišlo v primeru prepovedi uvoza take hrane do podražitev in tudi možnih tožb, saj bi na ta način EU kršila načela WTO (Svetovne trgovinske organizacije) in zaradi tega želijo prenesti odgovornost na članice...