GIZ Mesne industrije Slovenije je danes organizirala strokovni posvet, na katerem so odprli aktualno temo o spodbudah k povečevanju deleža oskrbe z lokalno hrano. Med številnimi strokovnimi mnenji je bil najbolj "boleč" podatek profesorja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, doc. dr. Aleša Kuharja (na fotografiji), ki je izdal podatek, da je uvoz mesa v Sloveniji za 113 milijonov evrov večji kot izvoz. Na gradu Jable pri Mengšu so ugledni govorniki (Izidor Krivec, predsednik GIZ Mesne industrije, Tanja Strniša, državna sekretarka na MKGO, dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete, Marko Višnar s farm Ihan, Andreja Bizjak, direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin itd.), predavali o pomenu lokalne hrane v javnih naročilih, a tudi ostali (širši) problematiki v zvezi z živili oz. doma pridelano, zdravo, sveže in ustrezno nadzorovano hrano. Predvsem o potrebnih kratkih dobavnih verigah za meso za javne zavode in državljane, ki mora biti nacionalni cilj oskrbe z mesom.
Večna dilema javnih naročil se glasi: "Prihranek na kratek rok ali trajnostna rešitev za širšo družbo?"
Poenotiti je treba standarde naročanja in zagotoviti doslednost pri izvedbi. Kakovost mora postati konkurenčna prednost dobaviteljev, še posebej, ko se odločitve sprejemajo v imenu najranljivejših skupin prebivalstva.
Namen srečanja je bil nagovoriti porabnike javnega denarja, kot so šole, vrtci, bolnišnice, domovi za starejše občane, da pri oskrbi s hrano sledijo smernicam nacionalnega interesa ter sprejemajo trajnostno naravnane in družbeno odgovorne rešitve. Posvet je nadgradnja širšega koncepta Izbrana kakovost in Lokalni projekti, ki mu uporabniki lahko sledijo prek mobilnih in digitalnih oblik komuniciranja facebook.com/LokalnoMeso, twitter.com/lokalnomeso in http://lokalnomeso.digigral.si./web/.
Celoten koncept je namenjen osveščanju prebivalcev in institucij o prednosti domačega mesa, o shemah kakovosti, pomenu živinoreje v Sloveniji in pomenu mesa v naši prehrani; pa o reji s srcem in tudi o tem, da je meso slovenskega porekla garancija kakovosti. Uporabnikom so na voljo tudi zanimivi recepti za pripravo mesnih dobrot. Javni zavodi za oskrbo s hrano porabijo prek 120 milijonov evrov na leto, kar za domačo živilsko predelovalno industrijo predstavlja izjemno pomemben trg.
Pri zasledovanju kriterijev izbora dobaviteljev, ki so povezani z nacionalnimi cilji - poudarek na lokalni oskrbi, na povečevanju deleža domačih proizvajalcev, na kratkih oskrbnih verigah - obstoja velik razkorak med usmeritvami in končno realizacijo. Še več, v praksi javnega naročanja se odražajo različni pristopi, predvsem pa kakovost ni izpostavljena kot konkurenčna prednost ponudnikov, še manj pa lokalni proizvajalci. Ker se javni zavodi odločajo v imenu najranljivejših skupin prebivalstva, je nujno spremeniti koncept "najugodnejše ponudbe" in poenotiti koncept javnega naročanja.
Rešitev je v sprejetju samozaščitnih ukrepov na ravni države, po vzoru drugih evropskih držav, ki domačim proizvajalcem zagotavljajo pravice do domicilnega trga in prednost pri oskrbi s hrano, tako prebivalcev, kot javnih zavodov. Posvet je ponovno opozoril na izpostavljenost slovenske mesno predelovalne industrije mednarodnim vplivom, kjer pritiski velikih tujih dobaviteljev prevladujejo v razmerju do lokalnih pridelovalcev. Tržni deleži domačih proizvajalcev padajo, na trgovskih policah pa je čedalje manj lokalnega mesa. Na drugi strani vse raziskave potrjujejo, da slovenski potrošniki zaupajo v kakovost lokalnega mesa, ki ustreza najzahtevnejšim standardom pridelave in predelave ter verjamejo v doslednost in kakovost uradnega nadzora proizvodnje.
Tudi zato so se slovenski pridelovalci in predelovalci mesa odločili, da na podlagi Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov vstopijo v nacionalno shemo Izbrana kakovost in v letu 2016 pričnejo s promocijsko kampanjo lokalno pridelanega mesa. Njen namen bo osveščanje in spodbujevanje domačega kupca k nakupu slovenskega mesa in trajnostno spreminjanje njegovih nakupnih odločitev v korist zdravega, kakovostnega, svežega in v kratkih dobavnih verigah zagotovljenega domačega mesa.
V GIZ Mesne industrije sporočilo udeležencev strokovnega posveta zaokrožajo takole: Odločitve o izboru dobaviteljev javnih naročil ne smejo in ne morejo temeljiti na edinem kriteriju nizke cene, kar je večinska praksa. Kriteriji izbora morajo enakovredno upoštevati pomen in podporo kratkih oskrbnih verig, s tem pa zlasti zdrave in sveže hrane, podporo domači proizvodnji hrane ter lojalnost domačega potrošnika do doma pridelane in predelane hrane. Vpliv teh dejavnikov na prehransko varnost in povečevanje samooskrbe s hrano je ključnega pomena za trajnostno naravnane rešitve, ki bodo v korist celotni družbi.
