Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je udeležila mednarodnega kmetijskega foruma v okviru svetovne razstave Expo 2015. Tridnevni forum, ki se je v Milanu začel 3. junija, je potekal pod geslom "Od Expa 2015 in še naprej: s kmetijstvom hraniti planet", so navedli v vladi.Osrednja tema svetovne razstave Expo 2015, ki poteka pod sloganom "Hrana za planet, energija za življenje" je bila hrana in prehranska varnost.
Med največjimi globalnimi izzivi za kmetijstvo je vprašanje, kako zagotoviti hrano za rastoče svetovno prebivalstvo - do leta 2050 naj bi bilo na svetu že devet milijard ljudi - ne da bi ogrozili omejene naravne vire, so izpostavili v vladi.
Državna sekretarka Strniša je v svojem nagovoru poudarila pomen spodbujanja lokalne pridelave hrane, tako za zagotovitev prehranske samooskrbe kot za ohranjanje tradicionalne lokalne gastronomije. Izpostavila je dejstvo, da je kmetijstvo več kot zgolj sektor, ki prideluje hrano, saj imamo ljudje do hrane tudi poseben odnos – je namreč pomemben element družbeno-kulturne identitete.
Iz tega vidika je tematika, ki jo naslavlja EXPO 2015, dobrodošla, pa tudi aktualna, saj je ravno nacionalna zavest v povezavi z lokalnim okoljem, podeželjem, hrano eden od gonilnih sil lokalnega gospodarskega razvoja, ki svoje priložnosti najde tudi v koraku s spremljajočimi dejavnostmi (npr. turizem).
Ohranjanje tradicionalnih znanj, veščin in lokalnih posebnosti je pomembno ne samo z vidika nacionalne identitete, ki se z globalizacijo in odprtostjo vse bolj izgublja, pač pa pomeni pomembno priložnost za ekonomski razcvet in širšo prepoznavnost nekega lokalnega okolja.
Državna sekretarka mag. Strniša je v svojem nagovoru zbranim delegacijam iz več kot 140 držav predstavila tudi pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov za razglasitev 20. maja, svetovnega dneva čebel.
| Strniša na konferenci ''TTIP: med sporazumom in nesporazumom'' Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša se je pred odhodom v Milano udeležila konference z naslovom ''TTIP: med sporazumom in nesporazumom'' v organizaciji Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Na konferenci, ki so se je med drugim udeležili tudi veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent R. Hartley, predstavnica ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Mirjam Zdovc ter predstavniki nevladnih organizacij Andrej Gnezda (Koalicija proti tajnim sporazumom), Breda Kutin (Zveza potrošnikov Slovenije), Marko Balažic (Fokus2031) in Anže Burger (Visio), poudarila nujnost ohranitve visokih standardov Evropske unije na področju varnosti in kakovosti hrane ter dobrobiti živali, ki so višji v EU kot v ZDA. Na visokih standardih evropsko in slovensko kmetijstvo gradita svojo konkurenčno prednost, prav tako pa je treba upoštevati, da so evropski državljani izredno občutljivi na to vprašanje, zato je treba zagotoviti, da se raven standardov v nobenem primeru ne bo znižala. Kot posebej pereč problem je izpostavila gensko spremenjene organizme, do katerih je Slovenija zelo odklonilna in za katere v EU veljajo strožji pogoji za odobritev kot v ZDA, zato vzajemno priznavanje postopkov odobritve nikakor ne pride v poštev. Prav tako je problem, ker v ZDA ni obvezno označevanje gensko spremenjenih živil, hkrati pa je odobrenih 3-krat več GSO za promet, pa tudi gojenje GSO je neprimerljivo bolj razširjeno kot v EU. Druge prakse pri proizvodnji hrane, ki v EU niso dovoljene in kjer EU nikakor ne sme popustiti, so še uporaba rastnih hormonov v živinoreji, uporaba klorovih pripravkov pri dekontaminaciji perutninskega mesa, uporaba mesa kloniranih živali ali njihovih potomcev, EU pa tudi ne more sprejeti nižjih standardov, kar se tiče dovoljenih ostankov kemikalij v hrani. Izpostavila je tudi pomen priznavanja v EU zaščitenih geografskih označb kmetijskih proizvodov s strani ZDA in opozorila, da se pogajanja o izvzetju iz liberalizacije trgovine ali določitvi kvot za najbolj občutljive kmetijske proizvode še niso niti začela. |
