Poslovno sodelovanje med Kitajsko in Evropo, tudi Slovenijo, je neizogibno. Slovenija je največji trgovinski partner Kitajske iz regije nekdanje Jugoslavije, gospodarska bilateralna izmenjava je leta 2014 dosegla nov vrh: 2,3 milijarde dolarjev.
Čeravno je veleposlanik Ljudske Republike Kitajske v Sloveniji, Ye Hao, poudaril, da pozdravlja odprtost slovenske vlade do tujih naložb, pa poslovneži ugotavljajo, da Slovenija nima prave strategije za sodelovanje s to najhitreje rastočo velesilo."Kitajske ne smemo ignorirati, saj nas ona zagotovo ne bo,” je dejal glavni govorec drugega dne mednarodne konference 'Kitajska in Evropa: izzivi voditeljstva v globaliziranem 21. stoletju' dr. Hellmut Schϋtte, zaslužni dekan poslovne šole na Kitajskem China Europe International Business School in predavatelj na IEDC-Poslovni šoli Bled.
Wei Yan, podpredsednik največje gradbene korporacije na svetu China State Construction Engineeering Corporation (CSCEC) je bil v sklopu konference, ki poteka na IEDC-Poslovni šoli Bled, prvič v Sloveniji. Dejal je: "Internacionalizacija je naš osrednji strateški cilj, na tuje trge prodiramo agresivno!"
CSCEC snuje projekte v po vsem svetu, tudi v naši regiji. Predstavništva imajo denimo že v Albaniji in v Romuniji – slednja so vezana na izgradnjo infrastrukturnih povezav na trasi t.i. nove kitajske svilene poti. Ravno to je še posebej aktualno tudi za Slovenjo - svilena pot se namreč začenja v trikotniku: Benetke, Trst in Koper.
Na konferenci so svoje neposredne poslovne izkušnje delili tuji in domači managerji. Dionis Taρja, direktor albanskega podjetja Megaterk, ki sodeluje v izgradnji povezav svilene poti, je denimo izpostavil: "Sodelovanje s Kitajsko zahteva potrpežljivost, dobro je treba poznati njihovo kulturo, zelo zaželeno je tudi govoriti jezik."
Podobnega mnenja je bil tudi Fotios Samelis, Huawei Technologioes: "Kitajska ne velja več za ceneni trg. Poslovanje s Kitajci presega zgolj ekonomsko izmenjavo – Kitajci radi poslujejo z ljudmi, ki so jim všeč, ki jim zaupajo, ki jih cenijo. To je denimo povsem drugače kot sodelovanje z ZDA – tam je v prvi vrsti dobiček. Tudi zato Evropa (pre)pogosto vidi v Kitajski grožnjo, v nasprotju z ZDA, ki v Kitajski prepoznava pomembne investitorje."
Konferenca se je zaključila s panelom o povezovanju Kitajske in Evrope na področju znanosti, kjer je sodeloval tudi Dejan Roljič, ABC pospeševalnik. "Prihodnost se ne seli na Zahod, temveč na Vzhod. Kitajska je željna inovativnega znanja."
