Na torkovem druženju z novinarji, po predstavitvi novega koncepta vzreje piščancev, si je predsednik uprave in izvršni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser nekaj trenutkov vzel tudi za InStore.
Perutnina Ptuj prva v Sloveniji uveljavlja nov standard, ki način reje približuje reji, kot je potekala na kmečkih dvoriščih. Nov standard upošteva sodobna dognanja o dobrobiti živali in daleč presega zakonske predpise. Piščanci, rejeni v izboljšanih življenjskih pogojih premium piščančje reje, lahko nemoteno razvijejo svoje naravno vedenje in so zato tudi bolj zdravi.Glaser (na fotografiji) je dejal, da tovrsten koncept reje prakticirajo samo še trije proizvajalci v Evropi, po eno v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem, a o imenih ni želel govoriti. Njihovi izdelki novega koncepta Natur premium bodo že kmalu na policah najbolje založenih švicarskih trgovinskih verig.
Vas je presenetil sklep vlade, da Perutnino Ptuj zaščiti kot strateško pomembno podjetje, ki ni namenjeno prodaji?
No, tu ostaja zahteva bančnega sistema o dokapitalizaciji, čemur lastniki družbe ne bodo nasprotovali.
Rekli ste, da boste močno prodrli na švicarski trg. Kako je z ostalim svetom, recimo Bližnji vzhod?
Svežega mesa ne moreš pripeljati tja. Sicer imajo vsi naši izdelki halal certifikat, ampak trenutno v arabski svet vozimo izključno naše izdelke. Pri mesu prednjačijo pa Brazlici, Američani. Ti uvažajo sveže meso zato, ker so bistveno cenejši. Problematična je logistika; kilogram mesa bi stal 20 evrov.
Nove spremembe, torej reja premium piščancev, niso samo klic potrošnika po kakovosti, ampak gre v prvi vrsti za prilagajanje evropskim pravilom, kajne?
Evropska skupnost bo imela do leta 2020 to uredbo in tega se bodo morale držati vse njene države članice, drugi trgi pa ne.
Torej boste do takrat na tak način, kot je recimo ta farma v Borecih, uredili vse svoje zmogljivosti/obrate?
Večji del absolutno, vseh pa zagotovo ne. Tisti, ki prenove ne bodo doživeli, bodo še zmeraj lahko proizvajali perutnino za ostale naše trge.
Dejali ste, da piščance hranite zgolj s krmo naravnih sestavin, v ZDA imajo drugačne metode. Mar vam potemtakem njihov trg ne predstavlja velikega potenciala?
To je tako cenen trg, da z zmrznjenim blagom tam nimate kaj početi. Prisotni so res veliki igralci, cene so izjemno nizke. Najprej je surovina poceni, koruza je enkrat cenejša kot pri nas, soja celo dvakrat, tudi energija ... Stroški dela približno na isti ravni, kar sicer neradi slišimo, ampak tako pač je. Kakorkoli že, cena je tam radikalno nižja, poleg tega uporabljajo antibiotike, hormone, mesno moko. Evropa se je v tem poslu odločila drugače in postavila visoke obrambne zidove, kar je na nek način tudi prav, saj bi nas v nasprotnem primeru Američani in Brazilci "povozili".
Kakšno pa je vaše mnenje o gensko spremenjenih organizmih (GSO)?
To je velika zgodba. Ena stran znanosti vam bo rekla, da je to velika težava sodobne družbe, druga stran pa bo rekla "ne vemo, če je s tem kaj narobe." Realno gledano je največja težava v tem, da svet počasi ne bo imel več surovine brez GSO. Vprašanje je le, ali se bo to zgodilo čez 5 let, čez 10 let. Ko bo Evropa prišla do te ravni in bo nek izdelek popolnoma brez GSO, bo to živilo zares zelo drago. V Evropi se ta segment za zdaj fokusira bolj ali manj zgolj na perutnino in mleko. Pri prašičih in govedu tega nobeden ne vpraša. Torej, zopet je vprašanje, na kakšen način je to spravljeno v javnost.
Torej ima po vašem mnenju naziv GSO negativno konotacijo?
Ko človek sliši besedno zvezo "gensko spremenjeno", verjetno vsakega malce zaskrbi. Kaj pa je tukaj gensko spremenjeno oziroma kaj se lahko pri tej zgodbi zgodi?! Skratka, samo še vprašanje časa je, kdaj bo ta proizvodnja otežena ali pa bo v majhnih količinah.
