O tem, zakaj je zavedanje o kakovosti hrane pomembno ter kako prepoznavati kakovostne prehranske izdelke, so spregovorili strokovnjaki na okrogli mizi, ki jo je pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organizirala Mlekarna Celeia. Rdeče klasje opaža že tretjina kupcev
Slovenija
22.04.2015
Najbolj kakovostna hrana v Sloveniji nosi označbo višje kakovosti. Ali potrošniki kupujemo kakovostno slovensko hrano, kako nakupujemo in kaj na vse to pravijo strokovnjaki, so danes na okrogli mizi razpravljali predstavniki politike, stroke in gospodarstva.
O tem, zakaj je zavedanje o kakovosti hrane pomembno ter kako prepoznavati kakovostne prehranske izdelke, so spregovorili strokovnjaki na okrogli mizi, ki jo je pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organizirala Mlekarna Celeia. Na okrogli mizi so razpravljali Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia, Aleš Kuhar iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Jana Prešeren, izvršna direktorica raziskovalne hiše Aragon.
Najbolj kakovostni izdelki v Sloveniji nosijo označbo višje kakovosti (rdeče klasje), ki jo podeljuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, trenutno pa se z njo ponašajo nekateri siri, med, jajca in mesni izdelki.
Pa jih potrošniki prepoznavajo kot kakovostne? Ali sploh vedo, kaj pomeni označba višje kakovosti? To je poskušala ugotoviti raziskava o prepoznavnosti označbe višje kakovosti, ki jo je v letih 2013 in 2015 izvedla Mlekarna Celeia, z raziskovalno hišo Aragon.
Rezultate raziskave, ki ugotavlja zvišanje poznavanja označbe višje kakovosti med slovenskimi potrošniki, je predstavila Jana Prešeren, izvršna direktorica Aragona: "V raziskavi iz leta 2015 je 32 % potrošnikov na katerem od poltrdih sirov opazilo označbo višje kakovosti, v letu 2013 le 12 %. Prav tako se je zvišal delež tistih, ki označbo povezujejo s siri Zelene Doline, nosilci označbe višje kakovosti."
O tržnih raziskavah je na dogodku spregovoril tudi Aleš Kuhar iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki se je osredotočil na razlikovanjem med rezultati raziskav in vedenjem potrošnikov v realnosti. "Opaziti je razliko med tem, kaj potrošniki govorijo, da bi želeli kupovati, in tem, kaj dejansko kupujejo. Slovenski potrošnik je pri nabavi hrane namreč pogosto tržno usmerjen, četudi pri tem naredi kompromis na račun porekla ali kakovosti," je povedal Kuhar.
"V Mlekarni Celeia se lahko pohvalimo, da smo edina mlekarna, ki proizvaja sire z označbo višje kakovosti, ki so označbo prejeli, ker ne vsebujejo konzervansov. Gre za sire Zelene Doline Gauda, Edamec, Trapist in druge, ki so pridelani izključno iz slovenskega mleka. Kakovost našega mleka, ki nosi tudi certifikat Brez GSO je potrdila tudi raziskava GIZ mlekarstva Slovenije, ki mleko Mlekarne Celeia iz domačega odkupnega območja uvršča v sam slovenski vrh," je na dogodku poudaril Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia.
Ko potrošniki izbirajo med slovenski izdelki, ki so po mnenju strokovnjakov večinoma kakovostni, in hrano iz uvoza, ki je večinoma cenena in nižje kakovosti, pa še vedno pogosto posežejo po cenejšem produktu. Tako imenovanih "Kupcev kakovosti" je po Trženjskem monitorju (pomlad, 2014) med vsemi kupci v Sloveniji le 25 %. Gre za potrošnike, ki posegajo po izdelkih z oznako posebne kakovosti, hkrati so bolj naklonjeni izdelkom slovenskega porekla, tudi če je cena zato nekoliko višja.
Minister Židan je na okrogli mizi izpostavil, da država Slovenija namenja veliko pozornost proizvodnji hrane tako s strani nacionalnega kot tudi iz EU vidika, v novi finančni perspektivi pa sta za ta namen na razpolago 2 milijardi evrov. Izpostavil je tri cilje nove kmetijske politike: skrb za proizvodnjo hrane, nujnost upoštevanja okoljske komponente pri pridelavi hrane ter cenovni vidik. V Sloveniji pri proizvodnji (varne) lokalne hrane sledimo resoluciji "Zagotovimo.si hrano za jutri", ki je temeljni dokument o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, ki pa ne vsebuje "orodja" glede novosti – sprememb v lastniški strukturi podjetij v prehranski verigi.
Minister Židan je nadalje izpostavil, da imamo v mlečnem sektorju pluralizem lastništva. Izbira oz. nakup posameznega izdelka pa je vsekakor pomembna odločitev vsakega posameznika – potrošnika, zato je nujno potrebno še boljše ozaveščanje o različnih shemah kakovosti, ki jih imamo v Sloveniji.
Slovenija


