Danes je v organizaciji Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani potekala strokovna konferenca o zmanjševanju zdravju škodljivih trans maščob v prehrani.
Največje količine trans maščob se nahajajo v živilih, pripravljenih z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih maščob. Ker so v zadnjih letih odgovorni proizvajalci živil z uvedbo novih tehnologij in kakovostnejših surovin uspeli bistveno zmanjšati količino trans maščob v živilih, so presenetljivi rezultati zadnjih raziskav, ki kažejo da je na tržišču Slovenije in Balkanskih držav vedno več živil, ki vsebujejo te zdravju škodljive snovi. Kot v večini EU držav tudi v Sloveniji količina trans maščob v živilih ni zakonodajno omejena in je zato trenutno odvisna predvsem od kakovostnih standardov in dobre volje proizvajalcev. Poleg zaupanja proizvajalcem pa lahko za manjši vnos trans maščob naredijo veliko tudi potrošniki sami, predvsem s pozorno izbiro živil, ki ne vsebujejo delno hidrogeniranih rastlinskih maščob.
Danes vemo, da med procesom delnega hidrogeniranja rastlinskih maščob pride do tvorbe t.i. trans maščob, ki so zelo škodljive za zdravje človeka. Številne raziskave so pokazale, da trans maščobe dokazano povečujejo raven krvnega holesterola ter znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, ter druge kronične bolezni. Če dnevno zaužijemo 5 gramov trans maščob ima to podoben prispevek k povečanju tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, kot če bi vsak dan pokadili 5-10 cigaret.
Doc. dr. Igor Pravst (Inštitut za nutricionistiko) o problematiki meni: "Priporočamo, da se pri izboru predpakiranih živil potrošniki povsem izogibajo živilom, ki imajo na seznamu sestavin navedene delno hidrogenirane rastlinske maščobe ter da čim bolj omejijo uživanje ocvrtih jedi. Kot dodatne preventivne ukrepe priporočamo še, da omejijo uživanje predpripravljenih živil, še posebej takšnih, za katere ne morejo izključiti prisotnosti delno hidrogenirane rastlinske maščobe, ki se najpogosteje uporablja pri pripravi piškotov, vafljev, izdelkov iz testa in sladic."
Aktivno vlogo za zmanjševanje vnosa trans maščob so že sprejele nekatere države, ki so bodisi omejile njihovo količino v živilih, bodisi predpisale označevanje njihove prisotnosti. Prva država, ki je z zakonom omejila količino trans maščob v živilih je bila Danska in tamkajšnji raziskovalci so začeli izvajati obširen mednarodni raziskovalni projekt, v okviru katerega skrbno spremljajo razpoložljivost trans maščob v živilih v različnih državah.
Evropska komisija je lani pripravila poročilo o izpostavljenosti populacije, na osnovi katerega NUTRIS pričakuje sprejetje enotnih ukrepov na celotnem območju Unije. Dr. Marjeta Recek (Ministrstvo za zdravje RS): "Na Ministrstvu za zdravje upamo, da bo Evropska komisija v kratkem uvedla učinkovite ukrepe, ki bodo omejili prodajo živil s trans maščobami na območju celotne EU. Smo pa na tem aktivni tudi v Sloveniji. Kot enega ključnih ciljev Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, katere usklajevanje je v zaključni fazi, smo med drugimi cilji, uvrstili tudi zmanjšanje vnosa trans maščob."
