Vodja projekta "Spoštujmo slovensko" pri Tušu, Irena Rotar (na fotografiji), je bila na 42. letnem posvetu zadružnikov v Portorožu kritična do slovenske zakonodaje.
"Zakonodaja, da na izdelkih lokalnega kakovostnega porekla trgovskega blaga ne sme biti slovenske zastave, lahko pa je recimo Smeško, nam ne koristi. V Avstriji to možnost logotipa avstrijske lokalne kakovosti s predstavitvijo nacionalnih barv imajo," meni Rotarjeva, ki je na posvetu v sredo zastopala stališča Tuša in predstavila prakse pri oživitvi blagovne znamke "Spoštujmo slovensko".Trženjski vložek Tuša je v nemalo primerih namenjen izključno potrošniku, ker želijo, da ta vsaj enkrat poskusi slovensko blago ter spozna, kakšna je razlika v primerjavi s tujim. "Višek krompirja smo ponudili po ceni enega centa na kilogram," pove Rotarjeva in doda, da se manjši kmetje z omejenim sistemom proizvodnje težko spravijo do trgovine ter zato z blagovno znamko Slovenske dobrote Tuš skuša povezati manjše deležnike in jim svetuje, kako naj pridelujejo, skupaj razvijajo blagovno znamko, združujejo know-how.
"Tuš pridelovalce navdušuje za priložnosti. Primer: ogromno čebule uvažamo, pa bi jo lahko tukaj pridelovali, enako je z orehi. Želimo si še več zgolj ekološke hrane. To je izziv in velika priložnost za vse pridelovalce. Da bi potrošnik kupoval slovensko hrano, bomo morali predvsem okrepiti nacionalno zavest, ne pa, da recimo na Evrovizijo pošiljamo pesem v angleškem jeziku. V tem se zrcali pomanjkanje lastne identitete in ko jo bomo pridobili, bo potrošnik začel tudi bolj pogosto kupovati slovensko," je z zanimivo primerjavo postregla Rotarjeva.
