Predsednik uprave in večinski lastnik Atlantic Grupe Emil Tedeschi je za spletno stran Siol, govoril o tem, kako je zadovoljen z nakupom Droge Kolinske in zakaj za gradnjo nove proizvodnje energetskih ploščic Multipower ni izbral Slovenije ampak Novo Gradiško... 
Emil Tedeschi, ki je drugi najbogatejši Hrvat, za Ivico Todorićem, ki je kupil Mercator in eden najbogatejših ljudi na področju nekdanje Jugoslavije, je za Siol med ostalim povedal tudi mnenje o Agrokorjevem prevzemu Mercatorja in kako se je ta odrazil v poslovanju Skupine Atlantic?
"Prodajo smo povečali. Atlantic Grupa in Agrokor že več kot 20 let uspešno sodelujeta, v zadnjem obdobju pa smo tudi med največjimi dobavitelji Agrokorju. Prav tako je Agrokor naš največji kupec. Z nakupom Mercatorja sta se dva naša največja kupca združila. Nastal je velik prostor, ki se matematično ne meri več kot 50 + 50 = 100, temveč ta prostor zdaj znaša 130. Z Agrokorjem smo sklenili takšen sporazum, ki izjemno dobro izkorišča novonastali prostor. Zelo sem zadovoljen s sodelovanjem, verjamem, da bi kolegi iz Agrokorja dejali enako."
Slovenija je bila v ožjem izboru za gradnjo nove proizvodnje energetskih ploščic Multipower. Na koncu so se odločili za Novo Gradiško. "Izmed ožjega izbora 90 lokacij na Hrvaškem, v Sloveniji, Srbiji in Nemčiji je matematika pokazala, da je Hrvaška najprivlačnejša država za investicijo. Ni šlo za nobeno domoljubno dejanje, saj je zame najpomembnejši interes Atlantic Grupe in njenih delničarjev. Tovarno v Novi Gradiški smo postavili v rekordnem času. Gre za zgleden primer privabljanja vlagateljev," je dejal.
Za nakup Droge Kolinske so v Atlanticu odšteli 382 milijonov evrov. Na vprašanje, če bi danes zanjo odšteli manj je povedal:
"Proces prodaje Droge Kolinske je bil izjemno transparenten, v igri za nakup pa je bilo več interesentov. Ko smo se odločali za tako velik nakup, smo naredili razpon cene, ki nam je bila še sprejemljiva. V tem razponu smo želeli podjetje kupiti, seveda čim ceneje, in uspelo nam je. Pri tem ni bilo niti pretiranega veselja niti pretiranega obžalovanja. Nikoli po tem pa se nismo spraševali, ali bi podjetje lahko kupili ceneje."
V vsaki državi nekdanje Jugoslavije imajo vsaj eno blagovno znamko med top petimi blagovnimi znamkami te države.
