Ob 42. letnem posvetu zadružnikov smo se pogovarjali s članom uprave Mercatorja, Igorjem Marošo (na fotografiji).
"Z novim lastništvom se za dobavitelje in kupce pri Mercatorju ni spremenilo praktično nič, vsaj ne v slabi smeri. Kar se slovenskih izdelkov tiče, ostaja zaveza iz časa transakcije, da moramo ohranjati določeno število izdelkov slovenskih dobaviteljev. Da, sprememba lastništva je kritična, a ljudem to ne pomeni nič, s tem se ukvarjate novinarji in politiki, " ni ovinkaril Maroša.Dodal je še nedaven pripetljaj: "Pred kratkim nam je pisal novinar in se pridušal, zakaj imamo pa zdaj kar naenkrat 8 ali 9 hrvaških izdelkov v letaku. Sem si mislil: "No, sedaj se je pa začelo! Kot da jih prej nismo imeli. Poglejte, v očeh lokalnega potrošnika so izdelki, katerih lastništvo je v tujih rokah, praviloma še zmeraj slovenski, kajti pomembno mu je zlasti to, kje je proizvodnja oziroma predelava. Saj tudi za sokove pomaranče skoraj vsi uvažajo iz Brazilije, torej potem pomarančni sok Fructal ni iz Slovenije?"
Včerajšnji udeleženec okrogle mize z naslovom "Bo potrošnik kupoval slovensko hrano?" je dejal, da bi moralo biti slovenskemu potrošniku ključno dvoje: zagotavljanje delovnih mest v Sloveniji in pa nadzor nad kakovostjo proizvodnje, torej zaupanje procesu proizvodnje, šele potem bi se moral spraševati "Kdo je tu lastnik proizvajalca oziroma trgovca?”
Blagovna znamka Mercator glede zaupanja potrošnikov po njegovem mnenju kotira visoko, ker zagotavlja 8000 delovnih mest, ponuja 35-40% slovenskega sadja in zelenjave, podjetje pa ima še zmeraj pretežno slovensko vodstvo.
