Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je, v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS in Svetovno zdravstveno organizacijo, v sredo in včeraj organiziral konferenco o alkoholni politiki, ki jo je obiskalo preko 200 udeležencev.
Tako kot na prvih dveh konferencah (leta 2010 in 2012) je NIJZ želel tudi tokrat opozoriti, da lahko z ustrezno alkoholno politiko zmanjšamo breme tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji. Udeleženci konference so prejeli t.i. "policy brief" - publikacijo ALKOHOLNA POLITIKA V SLOVENIJI - priložnosti za zmanjševanje škode in stroškov.
Zgibanka je nastala z namenom, da bi vse, ki odločajo v procesu oblikovanja alkoholne politike v naši državi, opremili z verodostojnimi informacijami in podatki o obsegu problema alkohola v Sloveniji in o tem, kateri ukrepi alkoholne politike so dokazano učinkoviti.
Podatki kažejo, da se dobra četrtina moških in 16 odstotkov žensk v starosti od 25 do 64 let opija enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje, s tem pa ogroža svojo lastno varnost in zdravje ter veča verjetnost za socialne, zdravstvene in druge posledice zaradi pitja alkohola.
Ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc (na fotografiji desno), ki je otvorila dvodnevno konferenco, je povedala: "Pri ustvarjanju alkoholne politike v državi in spreminjanju odnosa do alkohola smo pomembni vsi, ne nazadnje vsak sam s svojim zgledom. Sama si bom prizadevala zagotoviti pogoje, v katerih bo škoda zaradi alkohola tako za posameznika kot za njegove bližnje in družbo čim manjša. Čeprav v Sloveniji poraba čistega alkohola na prebivalca pada, izboljšuje pa se tudi stanje na cestah, ne moremo biti zadovoljni."
Kot glavne dejavnike spremembe je ministrica omenila prenovo preventivnih programov v zdravstvu in krepitev primarnega zdravstvenega varstva, kar je ena njenih ključnih prioritet, nujno pa bo na novo premisliti tudi, kaj lahko država naredi glede dostopnosti do alkohola, cen in oglaševanja alkoholnih pijač.
V Sloveniji vsaj občasno po alkoholnih pijačah posega večina odraslih prebivalcev. Kljub prepovedi prodaje alkohola mlajšim od 18 let, pa je te pijače pilo tudi že 85 odstotkov 15-letnikov, pri čemer sta bila sta bila dva od petih že vsaj dvakrat opita. Podatki kažejo, da se 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk v starosti od 25 do 34 let opija enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje in s tem ogroža svojo lastno varnost in zdravje ter veča verjetnost za socialne, zdravstvene in druge posledice zaradi pitja alkohola. V zadnjih letih še narašča delež mladostnic in mladih žensk, ki tvegano pijejo. "Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in zaradi prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, umre v Sloveniji vsako leto skoraj 5% oseb. Okrog 4000 oseb je letno sprejetih v bolnišnico zaradi bolezni, ki jih pripisujemo izključno alkoholu. Slovenija je po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola v evropskem vrhu. Ocenjeni zdravstveni stroški, povezani s pitjem alkohola, so v letu 2011 za Slovenijo znašali 159 milijonov EUR. Če dodamo oceno še nekaterih drugih stroškov (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja – kraje, vandalizem), se ta številka poveča na 242 milijonov EUR. Vsem tem stroškom pa bi bilo treba prišteti še nekatere druge, npr. stroške zmanjšane produktivnosti in stroške, ki nastanejo zaradi duševnega trpljenja bližnjih, predvsem otrok," je povedal direktor NIJZ, prim. dr. Ivan Eržen (na fotografiji levo) in dodal: "Alkohol je družbeno sprejemljiva droga, do katere vlada prevelika toleranca, posledice tvegane in škodljive rabe alkohola pa ne bremenijo samo posameznika, ampak celotno družbo. Tega se ne zavedamo dovolj in o tem premalo govorimo."
Pogled iz tujine: Gost, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije Lars Møller, je dodal še svoj pogled: "Skupna raba alkohola v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije počasi upada, a med državami obstajajo velike razlike. Mladi ne sledijo temu spošnemu trendu in pri njih beležimo porast prijavljenih primerov opitosti. Pozitivno je, da obstaja veliko število učinkovitih politik, ki nagovarjajo splošno populacijo, v obliki davkov na alkoholne pijače, dostopnosti do alkohola in oglaševanja alkoholnih izdelkov. Na voljo pa so tudi učinkovite politike, ki so usmerjene k skupinam z visoko porabo alkohola, kot so presejanje (t. i. screening), različne kratke intervencije in zdravljenje. Implementacija več alkoholnih politik na nacionalni ravni bo zagotovila dosego globalnega cilja Svetovne zdravstvene organizacije, ki je zmanjšanje škodljive uporabe alkohola za 10 odstotkov do leta 2025.” Svetovna zdravstvena organizacija kot dokazano najbolj učinkovite ukrepe predlaga: preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, omejevanje dostopnosti alkohola (npr. uvedba licenc za prodajo alkohola, omejen čas in dnevi prodaje določena spodnja starostna meja za prodajo in pitje alkoholnih pijač), zmanjšanje cenovne dostopnosti alkohola (npr. zvišanje minimalnih davčnih stopenj, določitev minimalne cene alkohola, prepoved akcijskih in promocijskih cen, dodatna obdavčitev za mešane gazirane alkoholne pijače), omejevanje tržnega komuniciranja alkoholnih pijač, povečevanje odgovornosti strežnega osebja, zgodnja prepoznava in obravnava tveganih pivcev. |
Ob konferenci je inštitut pripravil tudi videoposnetek, ki si ga lahko ogledate spodaj, za dodatne informacije o tej problematiki pa obiščite spletno stran.
