Po novinarski konferenci, na kateri je Jannis Samaras (na fotografiji) odgovarjal na vprašanja v povezavi z nakupom deleža Radenske, si je generalni direktor podjetja Kofola vzel nekaj trenutkov tudi za InStore.Samaras je dejal, da je njihov glavni cilj v Sloveniji dati Radenski tisto, kar si zasluži - biti priljubljena, oboževana blagovna znamka ne le na baznem trgu, temveč tudi na vseh ostalih, od koder je sčasoma izginila.
"Želimo, da jo kupci vzljubijo, tako kot Kofolo na Češkem in Slovaškem," meni Čeh z grškimi koreninami. Na vprašanje, ali si želi, da spojeno podjetje kupci v Sloveniji sedaj dojemajo kot Kofolo ali kot Radensko, je bil Samaras odločen: "Kot Radensko, seveda! Tisti, ki si je izmislil logotip treh src, je v mojih očeh genij.
Blagovna znamka ima na češkem, slovaškem, avstrijskem in italijanskem trgu še velik potencial." Obenem je poudaril, da Kofola ni tipična multinacionalka, ki pride v državo, kupi blagovno znamko in proizvodnjo potem preseli izven države. Z družbo Polič so se povezali zato, da bi izpopolnili izdelavo brezalkoholnih pijač v Sloveniji in predvsem bolje razumeli mentaliteto slovenskega potrošnika.
Kot je povedal Samaras, je Radenska za Kofolo del, ki jim manjka v portfelju. Med proizvodi imajo sokove in druge brezalkoholne pijače ter naravno vodo, manjka pa jim mineralna voda. Za naravo nakupa je dejal, da je bila standardna, vendar pa vse le ni šlo gladko, ker je bilo precej kupcev.
"Gre za odkup velike blagovne znamke, zato je bil proces precej težji, kot pa da bi recimo kupovali dober prostor na policah supermarketa," se je slikovito izrazil Samaras, čigar zgodba je zelo zanimiva. Njegov oče je kot šestletni deček iz Grčije pobegnil pred državljansko vojno, nato pa na Češkoslovaškem odraščal v sirotišnici.
Leta 1990 je skupaj s tremi partnerji Renéjem Sommerjem, Tomášom Jendřejkom in Renéjem Musilo ustanovil podjetje Kofola, potem ko mu je kot kmetijskemu inženirju spodletelo uvažanje zelenjave iz rodne Grčije.
| Oče treh src: Logotip Radenske si je leta 1936 izmislil karikaturist, takrat 31-letni Milko Bambič iz Trsta, ki so se ga držali tudi poklici umetnostnega kritika, mladinskega pisatelja, publicista in izumitelja. Kot slikarja se ga uvršča v generacijo slovenske likovne avantgarde med prvo in drugo svetovno vojno. |
