Čebelarska zveza Slovenije je v petek v Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici pripravila Dan čebelarskega turizma, na katerem je predstavila dobre primere čebelarskega turizma.
Slovenija je doslej kot edina država uvedla certificiranje ponudnikov apiturizma in apiterapij. Apiturizem kot dopolnilna dejavnost na kmetiji in njeno certificiranje, spletna stran certificiranih ponudnikov apiturizma ter pomen skupnega nastopanja ponudnikov apiturizma na trgu, so bile ob Dnevu čebelarjev glavna tekma konec prejšnjega vikenda.
Apiturizem je sveža oblika turizma, inovativen pristop k trajnosti in nadvse perspektivna gospodarska dejavnost. Api doživetja razkrivajo Slovenijo kot deželo odličnih čebelarjev z bogato apikulturo, edinstvene čebelarske prakse in bogato tradicijo, vrhunskim medom in drugih čebeljih pridelkov ter edinstvenih apiterapevtskih praksah, ki jih je moč doživeti v čebelnjaku.
Kot so povedali na posvetu, spremenjena uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji omogoča čebelarjem, da apiturizem registrirajo kot dopolnilno dejavnost.
Kot so povedali na posvetu, spremenjena uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji omogoča čebelarjem, da apiturizem registrirajo kot dopolnilno dejavnost.
Na dnevu čebelarskega turizma so podelili certifikate odličnosti 11 ponudnikom, tako da jih je zdaj skupno že 31. Certifikati odličnosti so označeni z eno, dvema ali tremi čebelicami, kar je odvisno od ponudbe čebelarskega turizma. Certificirani ponudniki bodo imeli tudi svojo spletno stran, na kateri se bodo lahko predstavljali pisno in slikovno.
Na Dnevu čebelarskega turizma so razglasili tudi rezultate natečajev Čebelam najbolj prijazna občina, Zlati medenjak 2014 in Pravi slovenski čebelnjak, pri katerem so bile tri kategorije. V skupini (naj)starejših čebelnjakov so podelili plaketo tudi trem gorenjskim čebelnjakom – Šmončovemu čebelnjaku v dolini Voje v Bohinju, Čučkovemu čebelnjaku v vasi Bitnje v Bohinju in čebelnjaku Antona Janše v Žirovnici.
