Dnevna potrošnja mesa, krompirja in žit na prebivalca se je v preteklih 10 letih zmanjšala, po drugi strani se je povečala dnevna potrošnja druge zelenjave.
Te pa še vedno ne dosega prehranskih določil, kažejo statistični podatki, zbrani v brošuri Nekaj ščepcev podatkov o hrani. Stopnja samooskrbe s hrano, zlasti z zelenjavo, krompirjem in žiti, upada. Publikacija Nekaj ščepcev podatkov o hrani, je bila pripravljena na osnovi množice že objavljenih statističnih podatkov, ki se z različnih vidikov nanašajo na hrano. Namenjena je najširšemu krogu bralcev, saj prikazana vsebina odraža vsaj deloma življenjski slog in vedenjske vzorce slehernega od nas.
Množična pridelava hrane postaja zaradi podnebnih sprememb vse bolj nezanesljiva, mnogokrat nesmotrna izraba naravnih virov ter nastajanje odpadne hrane pa sta dodatna razloga za to, da je zagotavljanje varne (tj. zdravju neškodljive) in v zadostni meri razpoložljive hrane postalo ena prednostnih nalog družbenega razvoja.
Statistični podatki večkrat potrjujejo ugotovitve strokovnjakov, da naše prehranjevalne navade niso najboljše. Kažejo tudi, da se naše prehranjevalne in nakupovalne navade počasi spreminjajo, da hrana ni dostopna vsem v enaki meri, zaslužek za izbrana živila, ki sestavljajo obrok hrane, pa ustvarimo v čedalje krajšem ali daljšem času. Količina nastale odpadne hrane odraža naš odnos do hrane ter posredno tudi odnos do okolja.Delovni čas, potreben za nakup sestavin obroka hrane.
