Na poslovnem zajtrku ob predstavitvi rezultatov skupine Žito, d. d., nam je nekaj zanimivosti zaupal direktor maloprodaje Žita, Tevž Tavčar.
Omenili ste, da je podjetje v letu dni ustvarilo okoli med 160 do 250 novih artiklov. To je kar velika številka. Zakaj letos toliko več?
No, sem so všteti tudi modificirani artikli in pa, če na primer izdelek dobi novo embalažo. Število pa se je povečalo zato, ker so se povečale zahteve kupcev po novih embalažah, dvojnih pakiranjih. Tako pač nanese - eno leto 110, letos pa jih je bilo kar 250. Morda je najboljša obrazložitev ta, da intenzivno delamo na tem, kaj bi trg potreboval, kaj bi se lahko bolje prodalo. Kljub temu, da imamo poostrena pravila, moramo narediti prognozo, mora artikel na segmentu narediti vsaj 50.000-100.000 enot prodaje, pri kruhu je ta številka še višja. Bolj ciljno delamo na razvoju, več ljudi se vključuje v to. V razvoj smo vključeni vsi.
Ste s takim pristopom začeli vi?
V podjetje sem prišel pred dvema letoma in rekel 'sploh nimamo pravega artikla, da bi z njim lahko pravilno nastopali na trgu'. Odgovorne sem začel zasipati z idejami, kar je privedlo do tega, da vedno več ljudi sodeluje pri izbiri. Seveda pa je potrebno biti pri procesu zelo pazljiv. Kajti, če boš imel vsako idejo za dobro, boš imel kar naenkrat 500 artiklov. Nov artikel postaviti na trg pomeni tudi investirati, denimo v kakšen stroj. Če boš zanj porabil 10.000, artikel pa ti bo pridelal enak znesek, potem nisi naredil nič.
Koliko bi stala postavitev in zagon povsem nove linije za brezglutensko proizvodnjo?
Naša prednost je to, da imamo kar nekaj majhnih pekarn, nekatere niso več v funkciji, in bi kot taka lahko zagnala tak program. Ampak ker je trg majhen, ne potrebuješ take linije, kot pri navadnem kruhu. To bo bolj obrtna dejavnost. Tehnološko zadevo znamo izpeljati, vendar pa bi bila proizvodnja linija daleč od naše industrijske, ker je tudi v evropskem merilu majhen.
Mar drži podatek, da se je dolg v podjetju od vašega prihoda pred dvema letoma prepolovila na 12 milijonov evrov?
Mislim, da smo imeli v preteklih letih precej sreče z relativno ugodnimi nabavnimi cenami za naše surovine. V zadnjih letih je bil to eden od pomembnih kazalcev. Drugi je načrtni izvoz. V letu 2013 smo bili na primer pri 700.000 evrih izvoza, letos bo ta številka 3,5 milijona evrov. To je indeks 450! Sami obvladujemo tehnologijo predpeke. Kdo bi si še 10 let nazaj mislil, da lahko kruh izvozimo?
Da, kako poteka ta del izvoza?
Kruh pripravimo, skoraj do konca spečemo, zmrznemo na -17 stopinj Celzija in nato se to razvozi po celi Evropi.
Kakšen uspeh je doživela ta sveža peka potice?
Gre za letošnjo novost. Potica je izdelek sezonske narave, na trgu se v večjih količinah pojavi tri do štirikrat letno. V decembru jo bomo skušali speči na prodajnem mestu.
Kaj bo novega v zvezi z blagovno znamko Gorenjka?
Želimo imeti stik s tradicijo. Gorenjka je bila ustanovljena 1922 in v petdesetih oziroma šestdesetih letih minulega stoletja je Miki Muster izrisal maskoto, punčko v gorenjski noši. Narejena je bila v črno-beli različici in dvodimenzionalna, sedaj pa smo to podobo posodobili. Poleg podobe bomo nadaljevali z novimi okusi - polnjenimi čokoladami in šolsko čokolado, manjše gramature.
Katere so bile največje spremembe na trgu od lani?
Na srečanju smo pozabili omeniti, da so se od vseh surovin, ki jih odkupujemo, najbolj podražili prav lešniki. Glavni razlog je bila zmrzal v Turčiji, ki je kar 70-odstotni svetovni izvoznik lešnikov, istočasno pa se nekaj dogaja na špekulantskem trgu. To se je zgodilo tudi pri durumu. Drugače si ne znam razlagati dejstva, da je šla cena lešnikov kar za več kot 100 % navzgor.
Povejte prosim še nekaj o liniji "Do zdravega kosila v pičle pol ure". Zamrznjen artikel, ki se prodaja v supermarketu, je relativno težko oglaševati, zato smo to akcijo pripravili in odziv je bil dober.
Pri eni izmed akcij vam bo na pomoč priskočil tudi športnik leta Peter Prevc ...
Šlo je za adaptacijo obstoječega oglasa čajev in takoj, ko se bo začela novoletna skakalna turneja, bomo eden izmed sponzorjev. Istočasno pripravljamo ekskluzivno serijo skodelic 1001Cvet by Peter Prevc. Žito je bil zelo uspešen pri lansiranju nagradnih skodelic. Letošnja je za tri korake lepša in je res izvrstno oblikovana, tudi z njegovim podpisom. Gre za omejeno serijo 20.000 skodelic.
Za koliko se je povečala vaša ekipa, ki deluje samo za izvoz?
Težko o številkah, je pa ekipa bistveno bolj kompetentna. Žito je zamenjal vodjo izvoza, sedaj imamo direktorico Karmen Pangos. Okoli je zbrala svojo ekipo in rezultat ni izostal, zlasti pri Ajdovem kruhu z orehi (op. p.: največja uspešnica v Avstriji in Nemčiji), ki sedaj potrebuje še svojega 'brata' in 'sestro' v svojem segmentu. Če bomo ostali le pri enem artiklu, bo to premalo.
Kje boste iskali dodano vrednost?
Ne iščemo naše priložnosti v masovni proizvodnji. Danes lahko pri nekem poljskem proizvajalcu kajzerico, ki vam jo pripelje čez cel kontinent, kupite za tri cente. To vsekakor ni naša usmeritev. Priložnost vidimo v premium kruhih, ki imajo neke slovenske korenine. Ajdovega kruha z orehi se spomnim od tedaj, ko mi ga je mati v 70-ih letih prejšnjega stoletja prinesla iz delikatese Hotela Slon. Ko se je Žito lotil projekta naših maloprodajnih enot Kruharna, smo idejo tega kruha obudili in razvili do konca. Zdaj delamo njegove tako velike količine, da se počutimo zelo udobno. Veliko proizvajalcev nas skuša posnemati, a kakovost je vprašljiva - premalo ajde, premalo orehov, premalo "know-how"-a.
Kako pridete na idejo za poimenovanje blagovne znamke?
Ko dobiš idejo, da bi zaščitil neko blagovno znamko, je dobro, da ima ta neko fantazijsko ime. V kolikor uporabljaš generično ime, recimo Ljubljanski kruh, si bo kupec mislil "To pa ne gre, saj tak kruh že obstaja." Opisno ime zelo težko registriraš. Dober primer je moj Kranjski burek, ki smo ga registrirali v lanskem letu. V začetni fazi sem lahko registriral zgolj pojavnost, potem pa smo prek patentne pisarne vložili posebno razlago, zakaj je ta burek lahko kranjski. Zadeva je bila zavrnjena, ker je pridevnik le opisne narave, ne more pa biti blagovna znamka. Na koncu smo s tem uspeli, gre pa za zelo nišni produkt.
Koliko več kupcev imate letos v tujini?
To bi moral vprašati gospo Pangos (direktorica Karmen Pangos op.ur.), je pa vsekakor velik plus to, če delaš za en velik koncern, razprostrt čez vso celino. In te potem vzame Avstrija, potem pa se ti tako odpirajo vrata še v ostale dele Evrope. Rastemo predvsem v kategorijah kruha in bonbonov.
