SLO bocni levo
SLO bocni desno

Jager: "Ne bom se še upokojil"

Slovenija

10.11.2014

Po lestvici revije Manager je Franc Jager 20. najbogatejši Slovenec s premoženjem, vrednim 47 milijonov evrov. S podjetnikom iz Laš, smo se pogovarjali na včerajšnji 8. konferenci TZS na Brdu pri Kranju, kjer je bilo zbranih okrog 500 ljudi iz trgovinske srenje.
 
Na konferenci ste popestrili dogajanje, ko ste gosta iz ZDA (dr. Marca J. Epsteina, nekdanjega profesorja na Rice University) vprašali malce otroško naivno o tem, če se strinja, da bi bilo boljše, če na svetu ne bi bilo vojn in bi ta sredstva usmerili drugam? 
 
(smeh) Seveda sem mislil resno, čeprav se je slišalo še tako čudno. Predstavljajte si, koliko bi s tem pridobil cel svet, nerazviti in razviti. 
 
Ste pomagali kakšni humanitarni organizaciji, kulturnemu društvu s kakšnim prispevkom ali na drugačen način? 
 
Ker poslujemo v večih občinah, večih krajih, skoraj vsak dan ali teden pridejo vloge in v večini primerov se odzovemo s prispevki, odvisno od tega, koliko je društvo ali organizacija na tem področju poznana. 
 
Ponovno ste se povzpeli na seznamu stotih najbogatejših Slovencev revije Manager, in sicer na 20. mesto. Kakšen je vaš recept, slišali smo, da ste se v Nemčiji naučili, da se ne sme uspešni podjetnik nikoli preveč "zapufati"? 
 
Nikoli. Tega sem se res naučil v Nemčiji. Zato mi nismo nikoli zakreditirani in tudi zato nas ni na drugih koncih Slovenije. Delamo po naši logiki. Skrivnost uspeha je samo v delu in drugega recepta ni. 
 
Pred dvema tednoma ste odprli zadnjo trgovino, že 31., a vse na vašem koncu, kajne?  
 
Da, Paloma, na Sladkem Vrhu blizu Šentilja. Tam je sedaj zaposlenih 15 ljudi. 
 
Ker ste še vedno samo na vašem koncu Slovenije vam vsakič postavimo vprašanje, kdaj se boste preselili v druge dele države oz. čez mejo? 
 
Na Primorskem so parcele po 300 evrov, pri nas pa podobno zemljišče dobiš desetkrat ceneje, za 30 evrov. Tudi delovno silo je v Ljubljani in drugod težje dobiti in je dražja kot v Prekmurju. Trenutno je v Sloveniji še dovolj prostora. Zdaj moramo najprej narediti skladišče, ki ga imamo že v načrtu in je to zdaj naša glavna naloga. 
 
Večkrat ste omenili, da imate težave pri pridobivanju nekih dovoljenj. Kaj je zdaj s tem? 
 
To je kmetijsko zemljišče v Spodnji Polskavi pri Slovenski Bistrici. Vse gre res počasi, a ko bo to narejeno, bomo v roku dveh let šli naprej. Šele potem se nameravamo širiti, najprej na druge konce Slovenije in ne samo z eno trgovino. Moramo odpreti naenkrat tri, pa spet tri in tako naprej. 
 
Tudi v kako državo čez mejo, saj ste zelo blizu? 
 
Seveda, zakaj pa ne, a počasi. 
 
Komentar o Agrokorjevem prevzemu Mercatorja, saj je znano, da ste bili proti prodaji, ki pa vam gre lahko po drugi strani na roko, saj stalno poudarjate slovenskost, ki jo imajo sedaj polna usta tudi drugi? 
 
Slovenija se sploh ne zaveda, kako napako je naredila s tem, ko je prodala Mercator. Danes štejejo cena in kvaliteta. Ni rečeno, da je bosansko, hrvaško ali srbsko blago slabo. Sedaj bomo postavili izdelke enega ob drugega in potrošniki bodo odločali in primerjali.
 
Kje pa za drugo leto napovedujete glede odprtja novih trgovin, saj so bili rezultati letos očitno zelo dobri? 
 
Letos poslujemo dobro, konec leta pa pričakujemo podobne rezultate kot lani, ko smo imeli nekaj čez 80 milijonov evrov prihodkov. Trgovine bomo pa najprej odpirali v Prekmurju. (smeh) 
 
Ste optimist? 
 
Bomo videli, kako bo. Najprej moramo utrditi bazo in vodenje. Učiti se moramo, to velja za sinove in vse v podjetju. 
 
Kdaj se nameravate pa upokojiti? 
 
Ne bom se še upokojil. Šele ko bom videl, da gre lahko podjetje naprej brez mene.
 
 
 
Kmalu širitev (tudi čez mejo):
 
Direktor in solastnik družinskega trgovskega podjetja Jagros, d. o. o., iz Rogaške Slatine je skupaj z nekdanjo ženo in tremi sinovi ustvaril zgodbo o uspehu. Začel je z eno trgovino pred sedemindvajsetimi leti in štirimi zaposlenimi, danes pa so Trgovine Jager ena izmed najbolj prepoznavnih blagovnih znamk na Štajerskem (31 trgovin in 440 zaposlenih). Za zdaj so še vedno prisotni le v vzhodni Sloveniji, a ne izključujejo širitve tudi prek meja.