Boštjan Kozole je direktor Evrosada iz Krškega, ki veliko večino zaslužka dobiva od prodaje jabolk v tujini, saj je znano, da doma pridelamo dvakrat več jabolk, kot jih porabimo. To je tudi edino sadje, ki ga imamo preveč, saj ostalo uvažamo in je zato uspeh podjetja iz Krškega vreden še posebnega občudovanja.
Trenutno poteka v bivši največji slovenski trgovinski verigi, ki je zdaj hrvaška, akcija s prodajo vaših jabolk, ki se jih da dobiti zelo poceni, saj zaboj stane slabih 8 evrov. Se vam izplača?
Se. To je naša vsakoletna akcija za ozimnice, ki jo izvajamo v Mercatorju jeseni in gre dobro.
Pred leti ste večino jabolk iz Krškega prodajali na trge nekdanje Jugoslavije, z vstopom v Evropsko unijo pa so se razmere popolnoma spremenile. Zakaj?
Enostavno. Zgodil se je vstop Slovenije v Evropsko unijo in takrat se je leta 2004 postavila na Bregani in Obrežju meja, kar pomeni, da so se pojavile carine in kvote. Trg, ki smo ga imeli kot bilateralni sporazum, smo izgubili z vstopom v Unijo. Naenkrat se je vse popolnoma ustavilo.
In rešili ste se z izvozom na trge držav Srednjega vzhoda, v Španijo in prišli celo do Dubaija, a še najbolje ste zapisani v VB, kjer ste lani prodali 3500 ton, kar je rekord. Kako vam je to uspelo?
Da, to je bilo lani in je naša največja številka doslej. Uspelo nam je preko specializiranih dobaviteljev, naš se ukvarja samo z jabolki in hruškami. Prisotni smo na policah številnih trgovin kot so: Tesco, Max&Spencer Aldi, Spar, Coop itd.
Ni vas pa v Sainsbury's, ki ima za Tescom drugi največji tržni delež?
Tam nas ni ravno zaradi te konkurence.
Kako pa komentirate zadnje težave Tesca, ki postajajo vedno večje?
Očitno so podcenjevali konkurenco in kar zadeva naš posel, neposredno tudi nabavo. Povedal vam bom primer. Treba je vedeti, da s časom trdota jabolk pada in ker se tega niso zavedali, se jim je dogajalo, da blago ni imelo dovolj te trdote in zgodilo se jim je zavračanje sprejema, potem pa jabolk nimajo na policah.
Vsaka napaka v tem poslu se plača?
Seveda.To velja za vse. Tudi se zgodi, da ne znajo pravilno oceniti položaja oziroma je to tudi nemogoče, če imaš v enem skladišču blaga za šest, sedem trgovcev, kar je treba znati uravnavati.
Kaj pa je za vas bolje, da greste do trgovca sami in neposredno ali prek dobavitelja?
Mi smo imeli letos na sejmu v Berlinu že pogovore in informacije o tem, da gremo v VB raje neposredno ampak zaenkrat vseeno še vedno to počnemo s posredstvom.
Mreženje in navezava pravih stikov sta seveda izredno pomembna in vi ste tu zelo uspešni ter ste tako prišli tudi do Dubaija in še marsikam?
Tja sem uspel preko istega prijatelja, ki organizira kongres za Srednji vzhod in tako kot v Angliji smo izpeljali tudi ta posel. Najprej smo imeli v letu 2008/09 možnost nastopa v Savdski Arabiji, a tega nismo izpeljali, ker niso bili pripravljeni glede embalaže, od leta 2010 pa z njimi res delamo in smo oboji zadovoljni.
Kako je z Rusijo pred in po embargu?
Pred leti smo z Rusi delali kar veliko, kasneje se je tam širila predvsem Poljska, od embarga naprej pač ni od tega nič.
Je pa glede tega slišati tudi veliko o goljufijah češ, da se blago enostavno na črno uvaža in potem poistoveti z državo drugega izvora (op.ur. Belorusije npr.), kako pa je s spornim izvorom jabolk in sadja v Sloveniji?
Za Rusijo ne morem reči nič, a to se je je dogajalo tudi v Sloveniji celo po letu 2013. Leta 2012 je bila pri nas zelo močna pozeba in je bil primanjkljaj jabolk, cena pa je rasla, Manjši posredniki so kupovali jabolka ceneje na Poljskem in so jih prodajali kot slovenska v akciji:"Jejmo slovensko". Ministrstvo je tudi po mojem opozorilu že naredilo krog nadzora in to se da in se bo dalo še naprej ugotoviti z analizami. V trgovskih verigah tega zaradi notranjega nadzora ni, ob cesti in na različnih tržnicah pač. V Trstu kupujejo in nato prodajajo sadje in zelenjavo kot slovensko. Branjevke so ponavadi najbolj sporne (smeh)...
Na konferenci Financ ste omenili zadnji strokovni ameriški članek o holesterolu iz ZDA in pomenu jabolk, ki da dokazuje, da pregovor: "Eno jabolko na dan prežene vse težave stran", ni zaman?
Res je. To je nov dokaz in so na njem znanstveniki in strokovnjaki delali dolgo na raziskavah.
| Kmalu zaščita proti toči in namakalni sistemi V krški družbi Evrosad, ki pridela največ visokokakovostnega slovenskega sadja, od katerega dve tretjini izvozi, so v okviru letnika 2013 pridelali približno 18.000 ton sadja, ob približno 8,8 milijona evrov prihodkov pa je družba lani zabeležila dobrih 138.000 evrov čistega dobička. Direktor je povedal, da so leta 2011 dosegli rekorden pridelek v višini 22.000 ton sadja, v predlanski pozebi in suši pa se je pridelek zmanjšal na 12.000 ton. Evrosad se je razvil iz leta 1995 v Krškem ustanovljenega podjetja, sestavljata pa ga še podjetji na Blanci in v Ormožu, na skupaj 525 lastnih hektarjih in sto zasebnih hektarjih pa pridelujejo pretežno jabolka, hruške in breskve. V skupini, ki redno zaposluje približno 170 ljudi, so konec preteklega leta na novo zaposlili 15 delavcev, v času obiranja sadja in drugih sezonskih del pa glede na trenutne potrebe zaposlujejo tudi sezonske delavce. Na letni ravni v povprečju pridelajo približno 20.000 ton sadja, ker se v Sloveniji v grobem pridela dvakrat več sadja, kot ga tam porabijo, pa Evrosad do dve tretjini svoje proizvodnje kot največji tovrstni slovenski izvoznik izvozi. Njihov glavni trg je Velika Britanija, kjer Evrosadova prodaja še vedno raste, na drugem mestu so Združeni arabski emirati oz. Dubaj, potem trgi Srednjega vzhoda, Danska, Romunija, Belorusija, Rusija, Hrvaška, BiH in Italija. Med dolgoročnimi načrti Evrosada je Kozole za vse njihove površine napovedal izgradnjo zaščite proti toči in namakalnih sistemov do leta 2020. Izgradnjo namakalnega in oroševalnega sistema v lastnih nasadih na območju Krškega načrtujejo za prihodnje leto, zgraditi pa ga nameravajo do leta 2016. |
