Paloma iz Sladkega vrha na Štajerskem je letos pod vodstvom Tadeja Gosaka prevetrila proizvodnjo. Letos naj bi dosegli rekordnih 90 milijonov evrov od prodajnih prihodkov, zato ne čudi, da je bil prvi mož podjetja, ki ima v logotipu upodobljene golobice, gost na 6. konferenci "Prodaja in marketing na policah", ki jo je organizirala Finance Akademija. Priložnost smo izkoristili za kratek pogovor.
Kako je lahko človek pri kategoriji toaletnega papirja in papirnatih brisač, s katero se ukvarjate, sploh inovativen oziroma, kako si proaktivnost vi osebno razlagate?Inovativnost je ravno v tem, da iz nečesa narediš konkurenčen izdelek. Umetnost je torej v tem, da iz kategorije, v kateri nihče več ne vidi priložnosti, ustvariš nekaj velikega.
Kaj bi bila torej dodana vrednost?
Saj ni pomembna le dodana vrednost. Tu sta izrednega pomena ideja in znanje. Primer - obstajale so bombažne plenice, pa so jih zamenjale papirnate. Saj nekoč niti toaletni papir ni obstajal.
In kje torej še vidite vrzel, ki bi jo lahko sčasoma Paloma zapolnila na področju inovativnosti?
Ustvarjamo izdelke, ki potrošniku prinašajo dodatne koristi, zagotovo pa bomo šli v popolnoma nove kategorije, a o tem še ne bom govoril.
Se na kakšnih tujih trgih soočate z manjšo prodajo, ker na izdelku piše, da je iz Slovenije?
Niti ne. Zagotovo bi nam bilo težje vstopati na nekatere trge, kjer še nismo prepoznani kot blagovna znamka z visoko kakovostjo, zato niti ne poskušamo vstopiti na nemški, španski oziroma italijanski trg, medtem ko ima Paloma zelo visoko prepoznavnost v regiji, saj tam dodatno krepimo naše promocijske aktivnosti.
Katera je recimo najbolj eksotična država, kjer je Paloma prisotna s svojimi izdelki?
Težko rečem, saj prodajamo v več kot 30 držav. Imamo distributerje, ki svoje poslovne priložnosti prek naših izdelkov potem iščejo dalje. Naše robčke smo našli tudi v Indoneziji in Dubaju (Združeni arabski emirati).
Letos je bilo govora tudi o dokapitalizaciji Palome. Obstajajo morda že kakšni resnejši kontakti?
Obstajajo.
Na konferenci ste omenili, da nekateri proizvajalci niso bili pripravljeni na veliko združitev trgovcev v regiji. Ste lahko konkretnejši?
Govoril sem o slovenskih proizvajalcih, ki jih je združitev Konzuma in Mercatorja presenetila in zdaj tarnajo nad svojo prihodnostjo. Konsolidacija bi se zgodila, tudi če se ne bi povezali in bi recimo prišel Tesco ter kupil Mercator, bi pač bil on tisti, ki bi pomenil grožnjo našim proizvajalcem.
Vas ta velik premik na trgu ne ogroža?
Ne. V njem vidim celo veliko priložnost.
