Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede ter združenje ekoloških kmetov SV Slovenije so včeraj, v sklopu Agre, na Dan govedorejcev pripravile Okroglo mizo z naslovom Ekološka živinoreja. Kot so povedali uvodoma, je v Sloveniji velika težava prodaje ekoloških izdelkov, kot sta mleko in meso. Simona Sternad Vogrin iz KZ Rače je predstavila njihovo zadrugo kot dober primer prodaje ekološkega mesa z lastno blagovno znamko. Leta 2010 je njihova zadruga dobila nov obrat predelave ekološkega mesa.
Kot je poudarila,se prodaja mesa pri njih vrši kontinuirano. Kot problem pa je izpostavila ozaveščanje potrošnikov ter s povezovanjem vseh členov v verigi. Ena izmed njihovih želja je, da bi ekološko meso bilo v vseh javnih ustanovah, saj ga je zdaj samo za deset odstotkov. Osnovni cilji strateškega načrta so, da potrošnik čim bolj prepozna ekološko meso in da so možnosti označitve z blagovno znamko, kar je tudi pravno zavarovan znak.
Kot je poudarila Vogrinova, se je na pozitivni promociji ekološkega mesa izgubilo dobro desetletje. KZ Rače v predelavi ekološkega mesa najboljše sodeluje z znamko Ekodar iz Šaleške doline. KZ Rače deluje kot butični obrat. Meso prodajajo v ekološkem kotičku, kjer pa meso ni pakirano.
Za trženje ekološkega mesa je Vogrinova izpostavila partnersko sodelovanje. O ekološki reji goveda je na okrogli mizi spregovoril Mitja Zupančič iz KGZS Zavod Celje, ki je izpostavil predvsem pašo živine, saj je v Sloveniji kar 87 odstotkov travinja. Največ ekološke reje govedi v Sloveniji je na hribovitih in gorskih kmetijah.
Število živali, večinoma pri vseh vrstah kaže trend rasti v ekološki reji. Za krmljenje ekološko vzrejenih goved se najpogosteje uporablja travinje, poljščine in ekološka semena. Osnovna krma bi po besedah Zupančiča naj bila tudi najbolj kakovostna.
Na okrogli mizi je o tem, da je Paša najboljša za živali in ljudi spregovoril Boštjan Kosec z ekološke kmetije Kosec, mladi inovativni kmet leta 2013 pa je spregovoril o direktni prodaji mleka pridelanega iz sena.
