Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave je na 52. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni organiziralo posvet, na katerem so predavatelji razpravljali o slovenski čebuli in česnu, izzivih in priložnostih za pridelovalce, promocije in trženje.
Ptujski lük, avtohtona sorta čebule, ki je danes še vedno premalo cenjena in prepoznavna, a jo na Ptujskem polju pridelujejo že več kot 200 let. Ptujski lük je staro ime za čebulo, ki je posebnega izgleda in okusa, zato je leta 2011 pridobil oznako zaščitene geografske označbe.
Najdemo ga v obliki tradicionalnih vencev in manjših pakiranjih. Zaradi pletenja v kite ima Ptujski lük več zelenega listja, listje je bolj žilavo in se ne lomi ob puljenju. Slednje je zelo pomembno, saj že od nekdaj Ptujski lük spravljajo izključno ročno. Suho podnebje ob dozorevanju in plitva, peščena, s hranili slabše založena tla, so vzrok, da je sorta razvila ostrejši okus.
Ptujski lük je edinstven, saj v Sloveniji ni druge sorte ali hibrida, ki bi bil tako podoben Ptujskemu lüku, da bi ga lahko zamenjali z njim. "Pridelovalci smo spoznali, da je v pridelavi Ptujskega lüka pomembno, upoštevati dobre stare kmetijske prakse. Že naši dedki so vedeli, da lük zahteva posebno nego, ročno sajenje, obiranje in pakiranje", je dejal predstavnik pridelovalcev Branko Majerič.
Območje pridelovanja ptujske čebule je zgodovinsko pogojeno in obsega ravninski del ptujskega polja, ki se razteza med reko Dravo, reko Pesnico, mestoma Ptuj in Ormož ter obronki Slovenskih goric.
Lükarji s Ptujskega polja so tradicijo triletne pridelave čebule ohranili vse do danes. Tako kot nekdaj, ga tudi danes pridelujejo na naravi prijazen integriran ali ekološki način, ki zagotavlja visoko kakovost njegovih plodov. Skladno z dolgo zgodovino pridelave so se v teh krajih razvili in obdržali mnogi lükarski običaji, tradicionalne jedi in tudi arhitektura hiš, katerih napušči so bili prilagojeni za sušenje lüka. Edinstvenost Ptujskega lüka se prepozna po srčasto-ploščati obliki srednje velikosti, rdeče-rjavi barvi suholistov, belo in vijolično-rdeči barvi mesa.
Prednost te sorte čebule je dolgotrajno skladiščenje, odlikuje ga izredna kakovost, odlične lastnosti pri kuhanji in zmerno oster okus, ki daje jedem izjemen okus. Kakovost pridelka kmetje zagotavljajo tudi z načinom spravila, saj pulijo in čistijo Ptujski lük izključno in samo ročno. Zagotovo v vseh slovenskih pokrajinah čebula in česen predstavljata nepogrešljivo sestavino mnogih jedi. Lahko bi rekli, da tako, kakor brez krompirja, slovenska kuhinja ne bi obstajala brez čebule in česna.
Žal sta to dve zelenjadnici, ki zahtevata še vedno veliko ročnega dela. Zato cena slovenske čebule in česna ne more konkurirati ceni uvožene zelenjave. Glede na vedno strožje zakone o delu in davčno zakonodajo lahko pričakujemo, da bo zagon in veselje, ki ga imajo po skoraj četrt stoletja (po letu 1990) ponovno slovenski pridelovalci zelenjave z pridelovanjem slovenskega česna in čebule, kmalu ugasnil. Tudi (ne)slovenski trgovci so ponovno pričeli s pritiskom na cene domače zelenjave, posebej česna. V 25 letih se je tudi tehnologija pridelave čebule spremenila.
Poleg tega pridelava domačih sort ne sme in ne more biti tako intenzivna, kakor je pridelava visoko rodnih hibridov. Slovenske avtohtone sorte so nastale na slovenskih kmetijah, kjer se nikoli ni pretiravalo z gnojenjem, saj gnoja tudi ni bilo veliko na razpolago. Zato je potrebno mišljenje, da bolj bomo gnojili, višji bo pridelek, preusmeriti v tehnologijo, ki bo vsebovala širok kolobar, skrb za kvalitetno zemljo, saj imata tako čebula, kakor česen plitev koreninski sistem, ki ne prenese zbijanja tal, predvsem pa še nimamo dodelane tehnologije pri sajenju in tudi spravilu pridelka. Na nekaj osnovnih zakonitosti bi želela opozoriti pridelovalce, ki se bodo udeležili našega posveta. Prav tako pa bi jih želela spodbuditi k pridelavi slovenskih avtohtonih sort, njihovi zaščiti in s tem ustvarjanju slovenske blagovne znamke zelenjave. "Edinstvene lastnosti, ki odlikujejo avtohtono čebulo s Ptujskega polja, slovenskemu potrošniku na trgu ponujajo kakovostno slovensko čebulo", poudarja Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo in dodaja, da "zaščiten Ptujski lük ne pomeni samo ohranitev pridelave te tradicionalne sorte, ampak tudi dviga tržno pridelavo, povečuje konkurenčnost in možnost dopolnilne dejavnosti na manjših kmetijah na tem področju, hkrati pa predstavlja možnost za popestritev turistične ponudbe podeželja".
Kljub različnim tržnim priložnostim, ki jih ponuja Ptujski lük, se pridelovalci Ptujskega lüka srečujejo tudi s težavami. "Ena od lastnosti Ptujskega lüka je različna velikost srčasto sploščenih čebul, ki so manjši od hibridnih in enakomerno okroglih glav čebul v trgovskih centrih. Kar pa seveda otežuje samo prodajo, kjer sta običajno uveljavljena le dva velikostna razreda", izpostavlja Majerič, pridelovalec Ptujskega lüka.
