
Sodelujoče na okrogli mizi Družinske kmetije - primeri dobrih praks v Sloveniji in tujini, ki je potekala v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) na sejmu AGRA sta včeraj pozdravila direktor KGZS Branko Ravnik in generalna direktorica direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majer.
Anton Jagodic iz javne kmetijske svetovalne službe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je dejal, da je kmetijska politika ena redkih in resnih, ki se trudi pospešiti prehod na mlajše generacije. Tam, kjer kmetije prevzemajo mladi, je po njegovih besedah razvoj hitrejši, vendar pa je pomembno, da na kmetijah poleg tehnologije obvladajo tudi druga znanja.
Rok Damjan je v imenu Zveze podeželske mladine Slovenije povedal, da je njihov cilj povezovanje mladih na podeželju, saj se jih zaradi krize veliko vrača na kmetije prednikov, kar je zelo pomembno. Pogled na kmeta pa se po njegovih besedah vendarle spreminja, saj se že dogaja, da mladi iz mesta mladim s podeželja zavidajo njihov položaj oziroma poklic kmeta ni več zaničevan, kot je to veljalo še pred leti.
Majda Černič Istenič z Biotehniške fakultete je opozorila, da družinske kmetije niso homogen pojav, pač pa zelo različne glede na starost, velikost kmetije, izobrazbo, izhodiščne razmere in tudi poistovetenje s kmetijskim poklicem. Tudi na kmetijah se danes spopadajo s stresom, predvsem zaradi obremenjenosti z dokumentacijo in vremenskih sprememb. Vzrok za pozne predaje kmetij pa so po njenih ugotovitvah tudi strukturni razlogi, saj starejši kmetje nimajo zagotovljene socialne varnosti, zato odlašajo s predajo, je povedala med drugim in dodala, da kmetje potrebujejo veliko podpore, saj je kmetijski trg zelo krut, majhne kmetije pa zelo ranljive.
Strniševa je ob tem dodala, da prav zato pogoj za prevzem ni celotna predaja, pač pa lahko lastnik del premoženja zadrži.
Na pomen družinskih kmetij je ob odprtju sejma Agra opozoril tudi minister za kmetijstvo in okolje, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan. Poudaril je, da družinske kmetije delujejo tudi v težkih časih in ohranjajo stabilno proizvodnjo, zato bi moral po njegovem mnenju vsak davkoplačevalec razumeti, da vsak državni evro, ki ga vložimo v družinsko kmetijo, ni strošek, ampak investicija.


