Slovenski živilci se bojijo, da bo zaradi ruskega embarga za večino živil iz EU in še nekaterih držav prišlo do presežkov na evropskem trgu, s tem pa pritiska na cene. Evropska komisija je za blažitev posledic sankcij v sadjarstvu in zelenjadarstvu že obljubila 125 milijonov evrov.Potem ko je Rusija 6. avgusta uvedla enoletno prepoved uvoza večine prehrambenih izdelkov iz EU, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške, je Evropska komisija v ponedeljek napovedala 125 milijonov evrov vreden ukrep za blažitev sankcij v sadjarstvu in zelenjadarstvu.
Gre šele za okvir, je za STA pojasnila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc (na fotografiji), ki v predlaganem naboru ukrepov pričakuje takšne, ki ne bodo po godu samo velikim državam proizvajalkam. "Tudi kakšne špekulacije velikih držav proizvajalk niso izključene," je dejala.
Več o samem ukrepu in delitvi denarja, za katerega so zainteresirana tudi slovenska podjetja, bo sicer znanega v petek, ko bo v Bruslju zasedal pristojni evropski odbor. Slovenija sicer ni med večjimi izvoznicami sadja in zelenjave v Rusijo. A kot je opozorila Zagorčeva, se denimo jabolk v Sloveniji proizvede 75.000 ton letno, kar je še enkrat več od potreb, medtem ko samo Poljska v Rusijo izvozi kar 750.000 ton jabolk letno.
"Dejstvo je, da se lahko proizvodi iz vseh panog, ki so bili namenjeni na ruski trg, znajdejo na trgu po dampinških cenah", je opozorila. Ob tem na GZS poudarjajo pomembnost sledenja porekla in na povečano pozornost nadzora v celotni verigi.
