
Združenje odgovarja podjetju Dana, d. o. o.
Slovenija
08.07.2014
Združenje polnilcev embaliranih vod Slovenije, GIZ, je podalo sporočilo za medije kot odziv na objavo rezultatov kakovosti embaliranih vod s strani podjetja Dana, d. d. 

Lea Žbontar Zver, direktorica Združenja polnilcev embaliranih vod Slovenije odgovarja: "V različnih medijih in v oglasnem sporočilu v prilogi 26. številke revije InStore smo zasledili objavljene rezultate kakovosti embaliranih vod na podlagi ugotavljanja domnevne genotoksičnosti, ki so bili predstavljeni na novinarski konferenci podjetja Dana, d. d."...
Tovrstno ocenjevanje kakovosti vod je sporno in za potrošnike zavajajoče iz več razlogov. Nedopustno je, da se ljudi zavaja z objavljanjem rezultatov nestrokovno izbranih, izvedenih in interpretiranih genotoksikoloških testov. Kakovost in zdravstvena ustreznost naravne mineralne, izvirske in namizne vode se namreč ugotavlja in zagotavlja na podlagi meritev fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov in dopustnih vrednosti za posamezne parametre, ki jih predpisuje Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Ur. l. RS 50/2004). Ugotavljanje morebitne genotoksičnosti ni predpisano, tudi na ravni EU. Embalirane vode med drugim sodijo v kategorijo živil, zato je njihova ustreznost oziroma kakovost pod stalnim nadzorom ustreznih državnih organov. Za strokovno pojasnilo je Združenje polnilcev embaliranih vod Slovenije GIZ zaprosilo strokovnjakinjo prof. dr. Metko Filipič iz Nacionalnega inštituta za biologijo, Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka, ki ima kvalifikacije, dolgoletno prakso in mednarodne izkušnje za izvajanje testov genotoksičnosti po mednarodnih standardih.
˝Zakonsko neobvezni biološki testi so nedvomno izredno pomembni in koristni pri ugotavljanju potencialne škodljivosti za zdravje ljudi zaradi prisotnosti genotoksičnih snovi, vendar je pomembno, da so testi pravilno izbrani in izvedeni v skladu z mednarodnimi priporočili in standardi. Ena sama vrsta biološkega testa sicer da podatek o morebitni genotoksičnosti, vendar pa za sklepanje o vplivu na tako kompleksen sistem, kot je človek, potrebujemo znanstveni dokaz. Dobljeni rezultati morajo biti potrjeni s ponovljenimi neodvisnimi poskusi.
Za ocenjevanje tveganja zaradi genotoksičnosti je nujno testiranje z več testnimi sistemi, ker zgolj na osnovi enega testa nikakor ni mogoče sklepati o možnih tveganjih za zdravje ljudi. Testi na čebulicah oziroma rastlinah zagotovo niso tisti, na osnovi katerih bi lahko trdili, da je določena voda (pitna ali embalirana) primerna za uživanje. Razlika med rastlino in človekom je enostavno preveč velika, da bi lahko enostavno sklepali, da v primeru, če voda povzroča poškodbe kromosomov pri rastlini, jih bo tudi pri ljudeh. Ta test je namreč namenjen predvsem testiranju genotoksičnih vplivov okolja, npr. odpadne vode, površinske vode, onesnažena zemlja in podobno. Uporablja se predvsem kot pokazatelj, da so v okolju prisotne genotoksične snovi, in za ocenjevanje vplivov na druge rastline, nikakor pa ne za neposredno sklepanje o posledicah za ljudi.
Za predvidevanje in ocenjevanje učinkov na ljudi se uporabljajo testi, za katere je dokazano, da dobro zaznavajo karcinogene snovi in omogočajo predvidevanje tveganj za zdravje ljudi. Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je leta 2011 objavila znanstveno mnenje, o strategijah testiranja genotoksičnosti za oceno varnosti hrane, pri oblikovanju katerega sem tudi sama sodelovala. V tem mnenju je jasno opredeljeno, da mora v prvi stopnji testiranje vključevati Amesov test na bakterijah in in vitro test mikrojeder (za ugotavljanje poškodb kromosomov) na sesalskih celicah. V kolikor je kateri od teh dveh testov pozitiven, je potrebno potrditi, da se ugotovljena genotoksičnost izrazi tudi in vivo z ustreznim testom na živalih.
V tej strategiji testiranja nikjer ni omenjena možnost uporabe podatkov, dobljenih na rastlinskih testnih sistemih, kot je test s čebulo za ocenjevanje varnosti hrane.Pred leti smo na našem Inštitutu izvedli analizo 15 različnih vod slovenskih proizvajalcev embaliranih vod v Sloveniji. Uporabljena sta bila Amesov test in test komet s človeškimi jetrnimi celicami, testirali pa smo koncentrirane in nekoncentrirane vzorce embaliranih vod. Analiza je pokazala, da noben od analiziranih vzorcev ni bil genotoksičen ali z drugimi besedami ni vseboval snovi, ki povzročajo raka.˝


