Vlada je potrdila proračunska predloga za 2016 in 2017, s katerima se primanjkljaj po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja postopno prilagaja strukturnemu. Potrdila je še predlog novele zakona o DDV, ki v krizi zvišani DDV spreminja v sistemski ukrep, pa tudi strategijo pametne specializacije, še zadnjo podlago za črpanje EU sredstev
.julija je minilo 16 let, odkar je Slovenija uvedla davek na dodano vrednost (DDV). Vlada je 20. septembra potrdila predlog novele zakona o DDV, ki v krizi zvišani DDV spreminja v sistemski ukrep.Slovenija je s 1. julijem 1999 uvedla davek na dodano vrednost (DDV), ki je nadomestil dotedanji prometni davek, in trošarinski sistem.Slovenija je DDV uvedla zaradi, kot je takrat navajala vlada, normalizacije davčnega sistema in njegove strukture ter nekaterih prednosti pred drugimi oblikami prometnih davkov, in sicer v okviru prilagajanja ureditvi v EU, kjer je ta oblika davka obvezna.
DDV se plačuje v vsak fazi proizvodno-distribucijske verige, ob vsaki dobavi blaga ali opravljeni storitvi. Obdavčena je vrednost, ki je bila blagu ali storitvi dodana v posamezni fazi prometa - zavezanec plača razliko med davkom, ki ga je zaračunal pri naslednji fazi ali končnemu potrošniku, ter davkom, ki je bil njemu zaračunan pri nabavi.
V Sloveniji sta predpisani dve stopnji DDV, splošna in nižja. Z znižano stopnjo je med drugim obdavčena hrana, zdravila, prevoz oseb, vstopnice za prireditve ...
Ob uvedbi je bila splošna stopnja 19 odstotkov, nižja osem odstotkov. Ob zadnjem zvišanju pred letom dni se je splošna stopnja zvišala za dve odstotni točki na 22 odstotkov, nižja pa za odstotno točko na 9,5 odstotka.
Pred 16 leti se je začel uporabljati tudi zakon o trošarinah, ki je za določene izdelke - alkohol in alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke ter energente in električno energijo - uvedel trošarine kot posebno dajatev v fiksnem znesku. Ta je določen z zakonom oz. vladno uredbo ter je (poleg cene, morebitnih drugih dajatev in drugih stroškov) del osnove za DDV.
