Včeraj je v Portorožu potekal 14. Vrh kmetijstva in živilstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. 
Udeležence je dopoldne uvodoma nagovorila državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje mag. Tanja Strniša (na fotografiji). V začetku svojega nagovora je povedala, da se je slovenska vlada aktivno vključila v zbiranje pomoči za poplavljena območja v Bosni in Hercegovini in se ob tem zahvalila vsem podjetjem in posameznikom, ki so v danih razmerah priskočili na pomoč s krmo, semeni in z ostalo opremo.
Že ta teden bo namreč v BiH dostavljeno seme za približno 430 ha kmetijskih proizvodnih površin, poleg tega se zbira tudi pomoč v drugi obliki.Pogled na razmere v kmetijstvu in živilstvu ter predvsem o aktivnostih in ukrepih Ministrstva za kmetijstvo in okolje je državna sekretarka začela s podatki, ki vlivajo optimizem, namreč leto 2013 je zaznamovala izvedba nekaterih dolgo odlašanih strukturnih reform, do pozitivnih sprememb je prišlo na področju konkurenčnosti, pokazali pa so se tudi prvi znaki gospodarskega okrevanja.
Ena od pozitivnih novic prvega četrtletja 2014 je tudi, da je zasebno trošenje prenehalo padati, obenem pa smo prvič po letu 2011 zaznali rast v višini 0,6 odstotka. Pri tem se je povečalo trošenje tako trajnih kot tudi drugih dobrin. S proizvodnega vidika se je dodana vrednost v prvem četrtletju 2014 povečala skoraj v vseh dejavnostih, v dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, za 9,1 odstotka, predvsem zaradi gozdarstva. Nadaljeval pa se je trend rasti tudi v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 3,1 odstotka. Nadalje je državna sekretarka mag. Strniša izpostavila, da je v letu 2013 kmetijsko pridelavo že drugo leto zapored prizadela poletna kmetijska suša, sočasno z močnim vročinskim stresom.
Vremenske razmere so neugodno vplivale zlasti na pridelavo posevkov na njivah pa tudi na pridelavo krme na trajnem travinju. V živinoreji so spremembe v obsegu proizvodnje praviloma manjše kot v rastlinski pridelavi. V letu 2013 je v primerjavi z letom 2012 nekoliko upadla prireja vseh vrst mesa kot tudi mleka. Se pa ocenjuje, da se je v letu 2013 zaradi hitrejše rasti cen kmetijskih pridelkov od cen inputov nekoliko izboljšalo cenovno stroškovno razmerje v kmetijstvu, kar se je zgodilo prvič po letu 2006. Glede na spremembe v obsegu proizvodnje in cenah, se pričakuje, da bodo dohodki v kmetijstvu v letu 2013 ostali blizu ravni leta 2012. V letošnjem letu so se zgodile tudi pomembne sistemske spremembe v kmetijstvu in živilstvu - konec aprila je začela veljati novela Zakona o kmetijstvu, ki bo gotovo pripomogla k bolj učinkovitemu urejanju odnosov v verigi preskrbe s hrano. Novela zakona postopno skrajšuje plačilne roke za hitro pokvarljiva živila.
Od 1. septembra bo rok plačila največ 75 dni, s 1. januarjem 2015 največ 60 dni in s 1. januarjem 2016 največ 45 dni. Za druga živila pa zakon predvideva najdaljši plačilni rok, ki ne sme biti daljši od 90 dni od prejema blaga, ta določba pa se bo začela uporabljati s 1. januarjem 2016. Zakon opredeljuje tudi nedovoljena ravnanja, to so tista ravnanja, s katerimi ena stranka s svojo znatno tržno močjo, v nasprotju z dobrimi poslovni običaji izkorišča drugo pogodbeno stranko. Posebno mesto v zakonu ima tudi Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, ki ima po novem tudi pristojnosti prekrškovnega organa v primerih nedovoljenih ravnanj po Zakonu o kmetijstvu. Zakon določa tudi uvedbo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki bo spremljal ravnanje deležnikov, poročal Vladi RS o svojih ugotovitvah ter obveščal javnost o nepravilnostih oziroma primerih dobrih praks.
Za celoten kmetijsko-živilski sektor je pomemben napredek pri izvajanju Zakona o promociji. Na podlagi lanskoletne kampanje "hrana iz bližine" namreč potrošniki spreminjajo odnos do hrane in njenega porekla in so vedno bolj naklonjeni slovenski hrani, kar je naša razvojna in tržna priložnost, je izpostavila državna sekretarka. V letu 2014 bomo zato nadaljevali s splošno promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. Izhodišče za letošnjo kampanjo bo nagovarjati potrošnike, da poleg svežine lokalno hrano odlikuje tudi kakovost, ki je vezana na okolje, iz katerega prihaja.Z letošnjo spremembo Zakona o kmetijstvu je bila uvedena nova shema kakovosti
