Poslanci so lani aprila z 72 glasovi za in nobenim proti podprli novelo zakona o kmetijstvu, ki vzpostavlja varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, nove pristojnosti javne agencije za varstvo konkurence in ureditev plačilnih rokov za živila.
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan (na fotografiji) je poslancem pojasnil že aprila lani, da različne institucije ugotavljajo nesorazmerja v prehranski verigi, kar pripelje tudi do izkrivljanja tržnih odnosov. Zato se z novelo vzpostavlja inštitut varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, določa se nedovoljena ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano in nadzor Javne agencije RS za varstvo konkurence ter sankcij. Novela vzpostavlja osebne plačilne roke, ki so za hitro pokvarljivo blago 45 dni in maksimalno 90 dni za vso ostalo hrano. Za oba roka bo veljalo prehodno obdobje do začetka leta 2016.
Novela zaostruje pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, na način, da bistvu preprečuje nelojalno konkurenco, je poudaril Židan. Zakon daje tudi podlago za vzpostavitev nove nacionalne sheme kakovosti, ki se je preimenovala v izbrano kakovost. Židan verjame, da bo Slovenija s to spremembo lahko kandidirala tudi za nekatera evropska sredstva.
Zakon ureja tudi sistemsko podlago za izdajanje podzakonskih predpisov s področja varnosti in kakovosti živil in daje nekaj podlag za lažje izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike.
Po neuspešnem poskusu, da bi s posebnim kodeksom trgovce prisilili h korektnejšemu odnosu do dobaviteljev, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) sredi oktobra lani objavilo javni poziv k oddaji kandidatur za varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, za prehranskega ombudsmana.
Delovati naj bi začel 1. marca, MKGP pa še ni izbralo nobenega od devetih prijavljenih kandidatov.
