Poročila trgovcev za minulo leto so pokazala, da so se najbolj znižali prihodki slovenskih Tuša in Mercatorja, ki je od konca letošnjega junija oz., uradno z 8.septembrom, last sosedov...
Z združitvijo Konzuma in Mercatorja je nastala druga največja trgovinska maloprodajna veriga v jugovzhodni Evropi. Samo skupina Schwarz, ki ima Lidl in Kaufland je (zaenkrat) spredaj.
Letna poročila trgovcev (manjka samo poročilo iz Lidla, kjer naj bi ga objavili do konca oktobra) kažejo, da so se lani najbolj znižali ravno tržni deleži dveh največjih slovenskih trgovinskih verig Tuša (12,7%) in Mercatorja (33,3%).
Spar je imel v letu 2013 v Sloveniji tako 23,8%, diskonti Eurospin, Lidl in Hofer 17,6%, E.Leclerc 1,6, drugi mali trgovci pa skupaj 11% tržni delež.
V Tušu in Mercatorju so lani izgubo po njihovih izjavah sodeč sicer zmanjšali oz. v Tušu celo prepolovili, a dejstvo je, da so vsi ostali trgovci kljub temu, da je Slovenija ena redkih držav, kjer je domača poraba padla, poslovali z dobičkom.
Najvišjega so zabeležili v Sparu (18,3 milijona evrov), čeprav njegovi prihodki niso dosegli takšne rasti prihodkov kot diskontne trgovine.
Za Sparom namereč seldijo: Hofer z 16,5 milijona evrov, Eurospin z 1,2 milijona evrov, več kot desetodstotno rast prihodkov pa so z 3,3 milijona evrov dobička imeli tudi v Trgovinah Jager, kjer so znani po tem, da prisegajo na "slovensko".
Diskonti so po ocenah analitikov že zasedli od 15 do 20 odstotkov trga.
| Največ trgovinskega prostora na prebivalca Prihodek od prodaje v trgovini na drobno je bil junija 2014 skoraj enak kot maja 2014, v prvem polletju 2014 pa za 0,9 odstotka manjši kot v prvem polletju 2013, pravijo v statističnem uradu. Poraba, ki je od začetka krize realno upadla za okoli 14 odstotkov je za trgovce katastrofa, torej po šestih letih še vedno upada. Znano je, da imamo v Sloveniji 320 trgovin, ki so večje od 300 kvadratnih metrov, na milijon prebivalcev, Velika Britanija jih ima 120. Še najbolj odstopa Ljubljana, ki je sploh mesto z več kot 1,667 m2 površine nakupovalnih centrov na prebivalca, kar jo uvršča na prvo mesto v Evropi. Podobno velja za številčne primerjave površin trgovinskega prostora nasploh (nakupovalni centri, trgovine, manjše prodajalne, kioski, pokrite tržnice, avtosaloni... |