Ministrica Aleksandra Pivec se je v ponedeljek sestala s predstavniki prašičerejcev, saj panogo zaradi nizke samooskrbe in nizkih cen prašičjega mesa tarejo težave. Ministrstvo, rejci ter kmetijska in živilskopredelovalna podjetja so se po izčrpnem sestanku dogovorili za novo strategijo razvoja prašičereje, ki bo vsebovala sistemske ukrepe.
Aleksandra Pivec je zbranim predlagala sistemsko reševanje prašičereje. Poudarila je, da gre za strateško pomembno panogo, saj v Sloveniji pojemo največ svinjskega mesa na prebivalca, stopnja samooskrbe pa je pod 40 odstotki, tako da večino svinjskega mesa, ki ga pojemo, uvozimo.
Večina deležnikov se je strinjalo z ministrico, da k reševanju krize pristopijo sistemsko, torej pripravijo strateški načrt za razvoj prašičereje. Ministrica je po sestanku razložila, da bo strateški načrt nastal znotraj panoge med vsemi členi v verigi, od rejcev do zadrug in klavnic, mesnopredelovalne industrije ter po možnosti tudi trgovcev.
"Domačo prašičerejo čaka povezovanje in vzpostavljanje poslovnih in cenovnih razmerij v verigi, saj so v največjih težavah tisti, ki nimajo dolgoročnih pogodb za odkup, zato vsakič znova in iščejo najboljšega kupca," je povedala ministrica dr. Pivec in dodala: "Pripravo strateškega načrta pa bo, ob sodelovanju vseh deležnikov vodila zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS v okviru razvojno-inovacijskega partnerstva SRIP Hrana, sodelovalo bo tudi kmetijsko ministrstvo."
Z letom 2020 bodo kupci prašičje meso slovenskega porekla v trgovinah prepoznali tudi po znaku izbrane kakovosti. Cilj je, da se čim več rejcev, klavnic in mesnopredelovalnih podjetij certificira, dva certifikata pa sta že podeljena. Vzporedno s temi ukrepi, se predvideva, da bodo tudi trgovci prašičjemu mesu izbrane kakovosti priznali višjo ceno.
Ministrica je izpostavila, da so kupci bolj kot kadarkoli prej pripravljeni plačati višjo ceno za višjo kakovost in doma vzrejeno meso. Prašičerejci pa so po sestanki zagotovili, da bodo v prvih štirih letih zagotovili, da bo dvajset odstotkov vseh pri nas zaklanih prašičev tudi skotenih in vzrejenih v Sloveniji, v naslednjih štirih letih pa bi ta delež zvišali na šestdeset odstotkov.
Prav tako je bil sprejet dogovor, da bodo v strateškem načrtu predlagani sistemski ukrepi za dvig stopnje samooskrbe s prašičjim mesom na 45 do 50 odstotkov. Višji odstotek samooskrbe, bi po mnenju rejcev v danih razmerah težko realizirali, zlasti zaradi težav pri umeščanju novih hlevov v prostor in pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj.
