Statistika pravi, da hrano plačujemo vsako leto dražje. V zadnjih desetih letih so se cene hrane v Sloveniji dvigale bolj kot v Evropi.
"Pri nas so se cene hrane v desetih letih zvišale za 21 odstotkov, v Evropi pa za 16. In tako so se cene hrane praktično izravnale s cenami v Evropi," je dejala generalna direktorica statističnega urada Genovefa Ružič.
Lani so se hrana in brezalkoholne pijače podražile za 2,5 odstotka, v minulem mesecu pa so prispevale k inflaciji četrtino, saj sta se sveža in ohlajena zelenjava podražili za 6,9 odstotka (krompir ne), sveže sadje pa za 4,2 odstotka.
Zaradi rekordnega, 218 milijonov evrov težkega presežka, ki so ga v prvem polletju zabeležili predvsem po zaslugi skoraj 600 milijonov evrov ali 6 odstotkov višjih prihodkov in 3 odstotke višjih izdatkov, pa je treba dobro premisliti o novi napovedi bodoče gospodarske rasti. Pripravil jo je Urad za makroekonomske analize in razvoj.
V. d. direktorja Umarja Boštjan Vasle je povedal, da so v jesenski napovedi (finančno ministrstvo, ki popravlja proračun 2019, jo je že vzelo v roke) znižali obete za letošnjo rast s 5,1 odstotka na 4,4 odstotka, napoved za prihodnje leto pa s 3,8 na 3,7 odstotka.
Četudi je v javnih blagajnah denarja več, so torej napoved rasti znižali.
Vasle je dejal: "Tako v letošnjem letu kot tudi v prihodnjih se bodo nadaljevali relativno dobri gospodarski rezultati, tako pri gospodarski rasti kot na trgu dela, le stopnje rasti se bodo nekoliko umirile. Posebej bi rad poudaril, da se mi zdi pomembno, da govorimo o umiritvi in ne o padcu gospodarske rasti, ker gre dejansko za manjše popravke navzdol."
