Medtem ko so zahteve po nedeljskem zaprtju trgovin nekoliko potihnile, se delodajalci in delojemalci v trgovini še pogajajo glede plačila in delovnih obveznosti trgovk ob nedeljah in praznikih.
Tako delodajalci kot delojemalci so politike pozvali, naj tega ne urejajo z zakonom, da bodo težavo nizkega plačila in obremenjenosti trgovk rešili sami, v socialnem dialogu."Če se ob nedeljah in praznikih trgovine zaprejo, bo po naših izračunih od dva tisoč do 2.500 trgovk preveč," je za Finance povedal sekretar trgovskega sindikata pri ZSSS Ladi Rožič.
Poslanec Andrej Čuš, ki zbira podpise za nedeljsko zaprtje trgovin, je večkrat napadel izračun analitika Financ, Karla Lipnika, ki je ocenil, da bi bilo ob nedeljskem zaprtju trgovin vsaj tisoč trgovk preveč. Trgovci so sicer sami povedali, da bi se na druge dni prenesla kvečjemu polovica nedeljske prodaje.
"Preveč konservativni ste bili. Mi smo pri izračunih upoštevali tudi absentizem, ki se v trgovski panogi povečuje in je velika težava," razlaga Rožič. Absentizem je zdaj od tri- do štiriodstoten in še raste, pravi. Zato morajo druge trgovke in trgovci dežurati večkrat. Rožič v svoj izračun šteje tudi praznike, skupaj torej 52 nedelj in 15 praznikov, Lipnik pa je računal le nedelje, saj se plačilo prazničnih dežurstev ureja drugače.
Šefinja Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah je omenjenemu časniku potrdila, da je predviden rok za izpogajanje do jutri, 23. novembra, v petek bi torej res že morali vedeti, kako in kaj. Roki se, seveda, dajo prestavljati.
"Ne upam oceniti, ali bo dogovor sklenjen. Če oziroma ko bo dogovor sklenjen, ga bomo nemudoma uvrstili na dnevni red naših organov v potrditev ter obvestili gospodarskega ministra Počivalška in poslanske skupine," pravi Lahova.
Konkretni predlogi obeh vpletenih strani naj bi bili naslednji:
- Sindikat zahteva, da urna postavka za nedeljsko delo znaša 14 evrov – zdaj morajo trgovke dobiti stoodstoten dodatek glede na osnovno plačilo. V Merkurju, torej, zdaj dobijo 6,8 evra bruto, poslovodja v Mercatorju pa 9,92 evra bruto. Delodajalci so – razen, neuradno, Hoferja in Lidla, ki sta pripravljena povišati postavko na zahtevano – (za zdaj) pripravljeni osnovno bruto plačilo ob nedeljah pomnožiti s štiri. Viri iz vrst delodajalcev trdijo, da vsaj Mercator in Tuš takega povišanja finančno ne preneseta.
- Tudi dogovora o tem, kolikokrat na leto lahko trgovka največkrat dežura, še ni. Sindikati zahtevajo, da bi lahko največ 15-krat na leto. Spomnimo, da je vsaj tretjina prodajalcev, ki vas strežejo ob nedeljah, študentov, ki so bolj fleksibilna delovna sila.
- Precej narazen naj bi bili še pri vprašanju začasnih razporeditev na delovna mesta – po domače, koliko prej morajo trgovkam povedati, da morajo delati dlje. Trgovke tožijo, da je postalo kar pravilo, da to izvejo šele tisti dan, ko pridejo v službo.
- Delodajalci in delojemalci pa so tudi še narazen pri zahtevi sindikata, da bi lahko trgovke delale največ 52 ur na teden, in ne 56 ur, kot v povprečju zdaj. Tako se predvsem tiste trgovke, ki se na delo vozijo iz bolj oddaljenih krajev, ne spočijejo dovolj, to je po zakonu 11 ur.
In kdo se sploh pogaja? Na strani delodajalcev po štirje predstavniki GZS, TZS in združenja delodajalcev, na strani zaposlenih pa predstavniki Sindikata delavcev v trgovini Slovenije in gorenjskih sindikatov.
