Mercator je v osmih večjih slovenskih mestih danes zjutraj med mimoidoče razdelil deset tisoč paketov s slovenskim zajtrkom.
Pobuda je že peto leto zapovrstjo Mercatorjev prispevek k ozaveščanju o pomenu slovenskega zajtrka in podpora samooskrbi s kakovostnohrano domačega porekla. Mercator sodeluje z največjim številom slovenskih dobaviteljev in na svojih policah zagotavlja največjo ponudbo domačih izdelkov. Pri tem sodeluje s kar 2000 domačimi rejci, pridelovalci in dobavitelji, kupcem pa je najbližji, saj je najbližja Mercatorjeva trgovina večini Slovenk in Slovencev oddaljena le 500, kar pomeni, da je domača ponudba v Mercatorju najbolj pri roki.
Mercator je prvi med trgovci v Sloveniji pričel s stalno promocijo izdelkov slovenskih kmetov v okviru projekta Iz domačih krajev. V trgovinah najboljšega soseda so tako pridelki več kot 100 slovenskih pridelovalcev, od velikih zadrug do manjših kmetij. Več kot 3000 kvadratnih metrov prodajnih površin v Mercatorjevih večjih trgovinah je namenjenih prodaji izključno slovenskega sadja in zelenjave.
Med dobrote Iz domačih krajev so v Mercatorju dodali še pristno slovensko mleko in mlečne izdelke, v redni prodaji mesnic pa imajo izključno le meso, ki ga kupijo pri slovenskih dobaviteljih oziroma rejcih. Zato je Mercator Dan slovenske hrane podprl z lastnim dogodkom in s to gesto pozornosti poudaril pomen lokalno pridelane hrane. Slovenski zajtrk so med 6.30 in 8.30 razdelili deset tisoč ljudem na osmih glavnih železniških postajah po Sloveniji in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novi Gorici, Novem mestu in Litiji ter na avtobusnem postajališču pred Mercatorjevo poslovno stavbo v Ljubljani.
Zajtrk so sestavljali izdelki izključno slovenskega porekla: kruh, mleko, jabolko, zavitek masla in topljenega sira ter jabolko. Slovenski zajtrk so skupaj z Mercatorjem omogočila slovenska živilska podjetja: Pekarne Grosuplje, Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia, Mlinotest, Sadjarstvo SLOM in Štajerc.
Pri projektu Tradicionalni slovenski zajtrk Mercator sodeluje že od samega začetka in se mu je pridružil kot prvi trgovec v Sloveniji. Slovenskega zajtrka z Mercatorjem na ljubljanski železniški postaji so se letos udeležili Janja Kokolj Prošek z MKGP, ter znani športni obrazi: kajakaš Nejc Žnidarčič, suparkaManca Notar ter Sergeja Stefanišin, Miša Marinček, Tamara Mavsar in Elizabeth Omoregie iz rokometnega kluba Krim Mercator ter Sandi Čoralič in Adnan Hajdarević iz nogometnega kluba NK Olimpija.
Mercatorjevo podporo lokalno pridelani hrani slovenskih dobaviteljev Katja Kek, izvršna direktorica marketinga in razvoja,komentira takole: "Ker je slovensko doma v Mercatorju je današnja akcija nadaljevanje Mercatorjeve usmerjenosti v podporo domačim dobaviteljem. Mercator letno odkupi za pol milijarde evrov izdelkov slovenskih dobaviteljev, partnerstva z naprednimi in razvojno usmerjenimi domačimi živilskimi podjetji pa bomo krepili tudi v prihodnje. Zavedamo se velikega pomena hrane iz lokalnega okolja. Za kupce je tudi sezonsko dostopnejša, zaradi krajših transportnih poti ima višjo hranilno vrednost. Prav zato v Mercatorju sodelujemo z več kot 2000 slovenskimi rejci, pridelovalci in dobavitelji in tako kupcem zagotavljamo najširšo ponudbo kakovostnih domačih izdelkov in pridelkov. Med njimi so tudi takšni, ki sestavljajo dober slovenski zajtrk."
| Pogled ministra Židana Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan ob dnevu slovenske hrane izpostavlja: "V slovenskih šolah in vrtcih dnevno pripravijo četrt milijona obrokov, njihova nabavna moč je približno 120 milijonov evrov. To kaže na dejstvo, da govorimo o izjemno pomembnem potencialu nabave iz lokalnega okolja. Podatki izpred nekaj mesecev kažejo, da so javni zavodi, kot so šole in vrtci, že dosegli 38-odstotkov nabave iz lokalnega okolja, kar je bistveno več kot pred nekaj leti. Naš cilj, da pridemo vsaj do 75-odstotkov nabave, sicer še ni dosežen, smo pa na dobri poti. V drugih ustanovah, kot je npr. vojska, kjer se lahko izvaja drugačen način javnega naročanja, pa je odstotek lokalne nabave že bistveno višji. Veliko aktivnosti za dosego cilja je že narejenih, kot npr. spremenjena zakonodaja, ki tudi javnim zavodi omogoča nabavo lokalne hrane, obstajajo tudi primeri dobrih praks, sedaj pa se sprejema tudi sprememba zakona o javnih naročilih. Zakon vsebuje klavzulo glede okoljskih vplivov naročanja, ti pa so iz vidika kmetijstva kratke transportne poti, pripravlja se tudi sprememba naročanja merili v javnih zavodih – šolah in vrtcih. Na področju lokalne prehrane gremo torej v zakonodajnih postopkih s hitrimi koraki naprej. Verjamem, da se bo korak naprej naredil tudi v srednjih šolah in na fakultetah. Poudarjam pa, da javni zavodi veliko pričakujejo od ponudnikov. Nimamo namreč kontinuirane lokalne nabave, kar se posledično izkazuje v pomembnosti povezovanja na strani ponudnikov. Na potezi so torej lokalni proizvajalci, potrebno se je organizirati, stopiti skupaj, se povezati. Ob tem pa je nabava lokalne hrane povezana tudi s splošnim in vzgojnim informiranjem družbe ter tesnim komuniciranjem s potrošnikom, kar je del posameznikove vzgoje oz. ozaveščenosti družbe kot celote. Velik korak so naredili tudi slovenski trgovci, ki se vedno bolj zavedajo pomena tesnega sodelovanja s slovenskimi dobavitelji, saj potrošnik zaradi vedno večjega zavedanja o pomenu in prednostih živil iz lokalne bližine, le-te išče v večjem obsegu tudi v trgovskih centrih. Želimo si, da bi Dan slovenske hrane prerasel v teden slovenske hrane in morda v prihodnosti celo v leto slovenske hrane." |
