|
Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, je pri podjetju Episcenter naročil analizo strukture prehranskih izdelkov v trgovskih verigah. Rezultate so primerjali s podobnima raziskavama, opravljenima v letih 2018 in 2023. Cilj je bil med drugim preveriti razmerja med domačimi in tujimi prehranskimi izdelki ter med blagovnimi znamkami proizvajalcev (BZ) in trgovskimi blagovnimi znamkami (TBZ).
|
Popisovalci so v prodajalnah šestih trgovskih verig (Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Lidl in Eurospin) v osrednjeslovenski regiji oktobra in novembra lani popisali 3463 prehranskih izdelkov, in sicer po naslednjih skupinah: mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, pekovski izdelki, mlevski izdelki iz žit, sadje in zelenjava ter jajca. Poudariti je treba, da v popisu predstavljeni deleži pomenijo odstotek števila popisanih izdelkov in ne odstotka vrednosti prodaje.
Delež popisanih izdelkov z navedenim slovenskim poreklom je v primerjavi z letom 2023 pri vseh trgovcih upadel. Na splošno ima najvišjega Spar (28 odstotkov) in najnižjega Eurospin (13 odstotkov). Po opozorilih prehranskega varuha lahko skupni seštevek vsebuje del napake zaradi popisa, saj v popisih leta 2023 in v tokratnem niso enakih izdelkov popisali v enakem obsegu, zato so v analizi rezultate prikazali tudi po posameznih blagovnih skupinah.
| Navajanje podatka o državi izvora/kraju porekla na živilih je večinoma prostovoljno. Obvezno je pri svežem mesu, jajcih ter nekaterih vrstah svežega sadja (jabolka, agrumi, kivi, breskve, nektarine, hruške, jagode, namizno grozdje, slive, lubenice) in zelenjave (solata, korenje, sveže zelje, paprika, paradižnik, kumare …). Pri živilih živalskega izvora je obvezno označevanje izdelkov z ovalnim žigom, v katerem sta navedena kratica države sedeža obrata in številka iz registra obratov v tej državi. Pri mleku in mlečnih izdelkih, pri mesnih, pekovskih in mlevskih izdelkih, pri krompirju, čebuli … označevanje porekla ni obvezno. Med popisanimi izdelki je skoraj polovica takih, kjer porekla, torej države, iz katere izhaja glavna sestavina izdelka, ni mogoče opredeliti. |
Trgovske znamke izrinjajo znamke proizvajalcev
Podatek o znamki (TBZ ali BZ) na živilu ni obvezen. Po pojasnilih Branka Ravnika na trgovskih blagovnih znamkah gradijo predvsem diskontni trgovci. Dokaz za to sta Lidl in Hofer, ki imata med popisanimi živili 69 odstotkov TBZ, najmanj pa jih ima Tuš – 21 odstotkov. Za TBZ proizvaja tudi vse več slovenskih živilcev, ki so zato prisiljeni večino svojih lastnih izdelkov prodajati v akcijah. Zaradi tega imajo manj denarja za razvoj in posodabljanje proizvodnje, so pod večjim pritiskom iskanja cenejših surovin, pogosto v tujini. »Posledice so dolgoročne: živilska industrija izgublja moč in lastništvo, kmetije zaradi nerentabilnosti opuščajo proizvodnjo, trgovci pa poslujejo z nizkimi donosi,« je v zvezi z bohotenjem trgovskih blagovnih znamk na svoji spletni strani zapisal prehranski varuh.
Diskontnim trgovcem, kar zadeva delež TZ, vse bolj sledijo tudi klasične trgovine. Pri tokratnem popisu se je v primerjavi z letom 2023 njihov delež pri popisanih živilih povečal. V Mercatorju denimo z 22 na 30 odstotkov. Pri Hoferju je bil leta 2023 delež TZ 61-odstoten, lansko jesen 69-odstoten, glede na letošnje dogajanje in izločanje slovenskih živilcev s polic pa je v prihodnje najbrž pričakovati še večjo razliko med deležem trgovskih in proizvajalčevih blagovnih znamk v prid prvih.
Slovenija dobiva oznako, ki bo potrošnikom omogočila prepoznavanje kakovostnih živil in kmetijskih proizvodov domačega porekla. Oznako »slovenska zastavica« bodo lahko uporabili proizvajalci, ki so za svoje proizvode od pooblaščene organizacije za kontrolo in certificiranje prejeli certifikat za eno od predpisanih shem kakovosti. Na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pozdravljajo uvedbo prepoznavne oznake preko novega nacionalnega predpisa, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo po 25 letih njihovih prizadevanj.
Vir: Dnevnik
Foto: Arhiv Instore
