Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS) se izvaja na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) in osmih kmetijsko gozdarskih zavodih. V celotnem sistemu je 342 svetovalcev in 17 koordinatorjev na KGZS. Letošnja tema posveta »Ekološko kmetovanje in varstvo narave – priložnosti in izzivi za slovensko kmetijstvo« je vse udeležence usmerila k temeljnemu vprašanju. Kako zagotoviti trajnostno pridelavo hrane, ki je hkrati konkurenčna in odporna, okoljsko odgovorna in družbeno sprejemljiva.
Mateja Čalušić je poudarila: »Ekološko kmetovanje zagotovo predstavlja enega od ključnih stebrov prihodnjega razvoja. Je celovit pristop, ki združuje varovanje naravnih virov, ohranjanje rodovitnosti tal, dobrobit živali in kakovost hrane. Gre za sistem, ki na dolgoročen način krepi odpornost in dodano vrednost v kmetijstvu in celotnem prehranskem sistemu.«
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) zato ekološko kmetovanje obravnava kot strateško priložnost za krepitev dolgoročne konkurenčnosti. V okviru ukrepov skupne kmetijske politike spodbuja prehod v ekološko pridelavo, razvoj tržnih poti, večjo prepoznavnost ekoloških proizvodov in krepitev povezav med pridelovalci, predelovalci in potrošniki. MKGP za dolgoročno vzdržnost kmetovanja skrbi tudi s podporami za ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj je raznolikost v naravi temelj dolgoročne produktivnosti in odpornosti kmetijskih ekosistemov. Pri tem ima ključno vlogo sistem znanja in inovacij – AKIS, ki povezuje raziskovanje, svetovanje in prakso ter zagotavlja, da novo znanje čim hitreje doseže kmeta. Slovenija je sicer med vodilnimi v EU pri ureditvi sistema AKIS, predlog Zakona o kmetijstvu pa prinaša tudi prvo sistemsko ureditev AKIS na najvišji ravni. MKGP vidi veliko spodbudo za razvoj sektorja tudi v podprtem Konzorciju znanja za ekološko kmetijstvo Slovenije (KEKS), ki prinaša močno spodbudo tako iz vidika povezovanja kot iz vidika naložb v sodobno raziskovalno opremo v okviru poskusno-demonstracijskih centrov.
Ministrica Čalušić je posebej izpostavila tudi pomen javne službe kmetijskega svetovanja, ki je zgodba o povezovanju, sodelovanju in razvoju slovenskega kmetijstva in ki deluje kot most med kmetijsko politiko in kmetijami. Ob tem se je zahvalila vsem, ki pri tem sodelujejo: »Vaše delo ni samo strokovno, temveč tudi razvojno in človeško – saj stojite ob kmetih pri vsakodnevnih odločitvah, prenašate znanje, pomagate pri uvajanju sprememb in soustvarjate trajnostne rešitve.« Dodala je, da ima slovensko kmetijstvo prihodnost, če bo temeljilo na znanju, sodelovanju in spoštovanju naravnih danosti: »Če bomo na ekološko kmetovanje in varstvo narave gledali ne kot na omejitev, temveč kot priložnost, s tem prispevamo k razvoju konkurenčnega, sonaravnega in odpornejšega kmetijstva, ki bo kos podnebnim in tržnim izzivom prihodnosti. Zato ekološkemu kmetovanju in varstvu narave tudi pripada pomembno mesto v nastajajoči Viziji 'Naše kmetijstvo in hrana 2040'«.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek ter vodja Sektorja za kmetijsko svetovanje in koordinatorka izvajanja JSKS Alberta Zorko sta v uvodnem pozdravu poudarila pomen varovanja tal in ekološkega kmetijstva za prihodnost kmetijstva, pri čemer ključno vlogo igra okrepljen prenos znanja neposredno do kmetov.
Današnji dan je namenjen predvsem predstavitvam rezultatov projektov s področja ekološkega kmetovanja. Na enem mestu bo izveden celovit pregled najbolj relevantnih aktualnih projektov na področju ekološkega kmetovanja. S tem želijo organizatorji prispevati k učinkovitejšemu prenosu rezultatov projektov (projekti Evropskega partnerstva za inovacije (EIP), konzorciji institucij znanja, ciljni raziskovalni projekti (CRP), LEADER in drugi) v prakso – do kmetijskih svetovalcev in kmetijskih pridelovalcev. Dan se bo zaključil z okroglo mizo na temo Inovacijska podporna mreža.
Vir/Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
