IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 24.09.2017 || Sirk: "Le z izgradnjo drugega tira bomo na globalnem logističnem zemljevidu"  |  Zelena luč za Ceto   |  Nova sezona projekta Štartaj Slovenija  |   3. FMCG Summit Zagreb - prijavite se po "first minute" ceni!  |   V Veliki Gorici odprli trgovino Bipa št.94  |  Gefco s poudarkom na nadaljnjem razvoju v regiji Adriatic  |  Obeta se rast lastnih blagovnih znamk   |  Tesco zagnal projekt "Fresh Veg Range", namenjen otrokom  |  Napredek pri povečanju trgovanja s Kitajsko  |  Mlinotest kuhal polento velikanko in odprl vrata obiskovalcem  |  Philip Morris International prehaja na brezdimne izdelke  |  Gorenje na "Expo Niš 2017"  |  Padel svetovni rekord v hitrostnem požiranju rezancev  |  Židan: "Kmetijstvo čakajo težave"  |  25. oktobra 11. Strateška konferenca o trgovini TZS  |  Spar predstavil novo linijo "superfood" napitkov  |  Hy-Vee v čistko pri lastnih blagovnih znamkah  |  Lidl odprl svojo 50. trgovino v Sloveniji  |  Odprt novi Tommy v Vrgovcu  |  Nov regionalni direktor podjetja Mars   |   ||
   

INTERVJU: Vencelj: "Cilj je organiziranost po vzoru italijanskega Coopa"

21.01.2017
Na poslovnem zajtrku, ki ga je v stavbi GZS organizirala Podjetniško trgovska zbornica (PTZ), je predsednik združenja malih trgovcev spregovoril o velikopoteznih načrtih, ki bi lahko v primeru uresničitve na območju Slovenije postali resna protiutež velikim trgovcem.
 
Jože Vencelj (na fotografiji), ki se je v eni izmed naših številk podpisal tudi pod uvodni komentar, vidi povezanost malih trgovcev v sodobnem svetu trgovine kot nujnost. 
 
Kako prešteti vse majhne trgovce v Sloveniji, glede na to, da se številka nenehno spreminja? Nekateri zaprejo, drugi odprejo...
 
Podatke črpamo iz registra pravnih oseb. Za trgovinsko dejavnost na drobno na Ajpesu obstaja šifra, tako da je pravne subjekte lažje identificirati. S tem tako torej ni nikakršnih težav.
 
Kakšne so prednosti in zadolžitve zasebnih trgovcev na drobno, če se pridružijo verigi Združenja malih trgovcev Slovenije?
 
Edini pogoj za sodelovanje v verigi je članstvo v združenju malih podjetnikov Slovenije, potem pa pride do izraza srčnost, sodelovanje s človekom in dejavnostjo. Drugih obvez ni. Z ljudmi se pogodbeno dogovorijo za medsebojne odnose, če se recimo želijo uveljaviti kot dobavitelj v verigi, istočasno pa lahko tudi kupec, gre namreč za prepletanje.
 
Lahko to predstavite na primeru?
 
Seveda. Recimo, da imam zelo dobre pogoje za oskrbo z gobami, ker obstaja proizvajalec na mojem območju, ki celotno verigo oskrbuje z gobami, ampak od verige pa vse ostalo kupujem. Drugi je zelo dober oskrbovalec, recimo, z jajci ali sirom. Fama recimo na Bovškem sodeluje s sirarnami, ki verigo oskrbuje, vse je domače in kakovostno itd.
 
To je po vašem mnenju glavni gonilnik želje po združevanju - zagotavljanje domačega?
 
Prvi razlog bi morala biti zdrava hrana, potem zadovoljstvo kupca, pa pomoč lokalnemu pridelovalcu. Ne vemo točno, kaj jemo in kaj uvažamo. Ne smemo pa pozabiti niti na razvoj in oskrbo podeželja. Ti zasebni trgovci so večinoma še zmeraj v manjših krajih, kamor veliki ne gredo, ker se jim ne splača. Ko bomo vzpostavili omrežje, bomo tako močni, da bomo lahko trgovine postavili tudi v Ljubljani.
 
Se vam torej zdi realna ocena g. Aleksandra Lemuta (op. p. direktor podjetja Fama d. o. o.), ki je dejal, da bi lahko Veriga ZMTS že do konca leta 2017 štela vsaj okroglih 100 članov?
 
V to sem popolnoma prepričan. Samo v januarju smo pozdravili 9 novih članov, ki so se očitno zavedli, da sodelovanje pomeni veliko prednost.
 
Pa bi lahko v naslednjih par letih Veriga ZMTS postala kot nekakšna slovenska različica italijanskega trgovca Coop?
 
Naš cilj je neka močna kooperativa, ki bo služila kot protiutež velikim trgovcem Slovenije in menim, da je to povsem dosegljivo. V naslednji fazi bi v kooperativo vključili tudi vse  zadruge, po čemer bi pokrili celoten oskrbovalni del.
 
Omenjali ste tudi željo po razpoznavnosti v vladi RS oziroma pomoči države.
 
Da. Domačim pridelovalcem bi država podelila neke subvencije, bonitete, po čemer bi lahko razvili v serijsko proizvodnjo. Narediti deset sirov za tržnico ni nobena težava, če pa bi se denimo proizvodnja povečala, potem se odprejo nova delovna mesta. V primeru, da bo kooperativa zaživela, bomo prek nje izvažali živila v Italijo, tudi vino.


Nazaj
 


 
 
 
back to top