IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 17.11.2017 || Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

INTERVJU: Vencelj: "Cilj je organiziranost po vzoru italijanskega Coopa"

21.01.2017
Na poslovnem zajtrku, ki ga je v stavbi GZS organizirala Podjetniško trgovska zbornica (PTZ), je predsednik združenja malih trgovcev spregovoril o velikopoteznih načrtih, ki bi lahko v primeru uresničitve na območju Slovenije postali resna protiutež velikim trgovcem.
 
Jože Vencelj (na fotografiji), ki se je v eni izmed naših številk podpisal tudi pod uvodni komentar, vidi povezanost malih trgovcev v sodobnem svetu trgovine kot nujnost. 
 
Kako prešteti vse majhne trgovce v Sloveniji, glede na to, da se številka nenehno spreminja? Nekateri zaprejo, drugi odprejo...
 
Podatke črpamo iz registra pravnih oseb. Za trgovinsko dejavnost na drobno na Ajpesu obstaja šifra, tako da je pravne subjekte lažje identificirati. S tem tako torej ni nikakršnih težav.
 
Kakšne so prednosti in zadolžitve zasebnih trgovcev na drobno, če se pridružijo verigi Združenja malih trgovcev Slovenije?
 
Edini pogoj za sodelovanje v verigi je članstvo v združenju malih podjetnikov Slovenije, potem pa pride do izraza srčnost, sodelovanje s človekom in dejavnostjo. Drugih obvez ni. Z ljudmi se pogodbeno dogovorijo za medsebojne odnose, če se recimo želijo uveljaviti kot dobavitelj v verigi, istočasno pa lahko tudi kupec, gre namreč za prepletanje.
 
Lahko to predstavite na primeru?
 
Seveda. Recimo, da imam zelo dobre pogoje za oskrbo z gobami, ker obstaja proizvajalec na mojem območju, ki celotno verigo oskrbuje z gobami, ampak od verige pa vse ostalo kupujem. Drugi je zelo dober oskrbovalec, recimo, z jajci ali sirom. Fama recimo na Bovškem sodeluje s sirarnami, ki verigo oskrbuje, vse je domače in kakovostno itd.
 
To je po vašem mnenju glavni gonilnik želje po združevanju - zagotavljanje domačega?
 
Prvi razlog bi morala biti zdrava hrana, potem zadovoljstvo kupca, pa pomoč lokalnemu pridelovalcu. Ne vemo točno, kaj jemo in kaj uvažamo. Ne smemo pa pozabiti niti na razvoj in oskrbo podeželja. Ti zasebni trgovci so večinoma še zmeraj v manjših krajih, kamor veliki ne gredo, ker se jim ne splača. Ko bomo vzpostavili omrežje, bomo tako močni, da bomo lahko trgovine postavili tudi v Ljubljani.
 
Se vam torej zdi realna ocena g. Aleksandra Lemuta (op. p. direktor podjetja Fama d. o. o.), ki je dejal, da bi lahko Veriga ZMTS že do konca leta 2017 štela vsaj okroglih 100 članov?
 
V to sem popolnoma prepričan. Samo v januarju smo pozdravili 9 novih članov, ki so se očitno zavedli, da sodelovanje pomeni veliko prednost.
 
Pa bi lahko v naslednjih par letih Veriga ZMTS postala kot nekakšna slovenska različica italijanskega trgovca Coop?
 
Naš cilj je neka močna kooperativa, ki bo služila kot protiutež velikim trgovcem Slovenije in menim, da je to povsem dosegljivo. V naslednji fazi bi v kooperativo vključili tudi vse  zadruge, po čemer bi pokrili celoten oskrbovalni del.
 
Omenjali ste tudi željo po razpoznavnosti v vladi RS oziroma pomoči države.
 
Da. Domačim pridelovalcem bi država podelila neke subvencije, bonitete, po čemer bi lahko razvili v serijsko proizvodnjo. Narediti deset sirov za tržnico ni nobena težava, če pa bi se denimo proizvodnja povečala, potem se odprejo nova delovna mesta. V primeru, da bo kooperativa zaživela, bomo prek nje izvažali živila v Italijo, tudi vino.


Nazaj
 


 
 
 
back to top