IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 27.01.2020 || Stroka poziva k izboljšanju usposobljenosti čebelarjev   |  V letu 2021 dva priložnostna kovanca   |  FrieslandCampina odslej le še s papirnatimi slamicami  |  Spletna trgovina lani dosegla vrednost 72,6 milijarde evrov  |  ZANIMIVOST: Astronavti spekli prve piškote v vesolju  |  Sporazum med ZDA in Kitajsko z malo obvezami za ZDA  |  Lanski rezultati Perutnine tudi odraz sinergij z novim lastnikom  |  NA KRATKO: Trgovci od vsepovsod...  |  Počivalšek:" Zakonodajo je treba spoštovati!"  |  P&G povečal prodajo in dobiček ter dvignil celoletno napoved  |  Za gradnjo Emonike na mizi tri različne arhitekturne ideje  |  Dela proste nedelje v ustavno presojo  |   Mandl:"Rojstni dan Europarka v velikem slogu"  |  Škof:"Okus je vedno lokalna stvar"  |  ZANIMIVOST: Hlebec kruha za 1380 evrov (VIDEO)  |  Tikveš osvojil nagrado na tekmovanju na Kitajskem  |  Ustrelili bodo 10.000 kamel, ker pijejo preveč vode  |  Britanci uzakonili izstopni sporazum z EU (31. januarja)  |  Drugi Gomexov objekt v Čačku  |  Ali Tesco odhaja (tudi) iz Azije?  |   ||
   

Svet: V smeteh letno konča za 363 milijard evrov hrane

17.10.2019
Sodeč po poročilu, ki ga je ob svetovnem dnevu hrane izdala Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO), vsako leto v smeti roma za 363 milijarde evrov hrane, preden bi ta sploh prišla na police trgovcev. Največji krivec za to so površne zmogljivosti skladiščenja.
 
 
 
 
Največ hrane, ki v smeteh konča, še preden bi jo kupci lahko sploh kupili, proizvedejo v južnem delu Azije, Severni Ameriki in Evropi. V osrednji in južni Aziji se denimo kar petina živil na poti do polic "izgubi", delež zavržene hrane preden bi ta prišla v trgovino pa na svetovni ravni znaša 14 odstotkov.
 
Na tem področju se lahko pohvalita Nova Zelandija in Avstralija, ki v smeti zmečeta le 5,8 odstotka hrane. Kot že rečeno največje izgube nastajajo zaradi neprimerne infrastrukture skladiščenja, predvsem na farmah ali proizvodnih obratih samih. Včasih so živila preslabo zaščitena pred mikroorganizmi, mrčesom ali glodalci.
 
Do leta 2030 naj bi Združeni narodi delež zavržene hrane na prebivalca skušali vsaj prepoloviti.

Nazaj
 


 
 
 
back to top