IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 14.11.2019 || Borza lokalnih živil danes v Ljubljani  |  Tosama od nedelje do torka na sejmu PLMA V Chicagu  |  Po zaključku 66.Gostinsko turističnega zbora Slovenije  |  Odstopil predsednik uprave Unileverja  |  X5 Retail odprl ogromen distribucijski center v Tatarstanu  |  Danes in jutri 22. Slovenski festival vin v Cankarjevem domu  |  Jutri odprtje trgovinskega centra Bingo Živinice  |  10 let Argeta Exclusive okusov  |  MOL zaključil nakup družbe Aurora Group  |  Lani smo pojedli več sadja  |  Alibaba z uvrstitvijo na hongkonško borzo zbrala 12 milijard EUR  |  Mlinotest bo lahko odkupoval lastne delnice  |  Priznanje za vrsto Artisan Kratošija vinske kleti Brzanov  |  Šaranovič še zmeraj odlaša s ponudbo za prevzem Kraša  |  Hoferjevih 37.740 litrov vode za dober namen  |  Danes Pošta Slovenije zaključuje nakup večinskega deleža Intereurope  |  Gebrüder Weiss z novim direktorjem v Srbiji in gradnjo terminala na Hrvaškem  |  BTC City Ljubljana je prejemnik priznanja Kristalni Triglav 2019  |  Henkel bo odkupil blagovno znamko za nego las DevaCurl  |  V petek Dan slovenske hrane in tradicionalnega slovenskega zajtrka  |   ||
   

Svet: V smeteh letno konča za 363 milijard evrov hrane

17.10.2019
Sodeč po poročilu, ki ga je ob svetovnem dnevu hrane izdala Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO), vsako leto v smeti roma za 363 milijarde evrov hrane, preden bi ta sploh prišla na police trgovcev. Največji krivec za to so površne zmogljivosti skladiščenja.
 
 
 
 
Največ hrane, ki v smeteh konča, še preden bi jo kupci lahko sploh kupili, proizvedejo v južnem delu Azije, Severni Ameriki in Evropi. V osrednji in južni Aziji se denimo kar petina živil na poti do polic "izgubi", delež zavržene hrane preden bi ta prišla v trgovino pa na svetovni ravni znaša 14 odstotkov.
 
Na tem področju se lahko pohvalita Nova Zelandija in Avstralija, ki v smeti zmečeta le 5,8 odstotka hrane. Kot že rečeno največje izgube nastajajo zaradi neprimerne infrastrukture skladiščenja, predvsem na farmah ali proizvodnih obratih samih. Včasih so živila preslabo zaščitena pred mikroorganizmi, mrčesom ali glodalci.
 
Do leta 2030 naj bi Združeni narodi delež zavržene hrane na prebivalca skušali vsaj prepoloviti.

Nazaj
 


 
 
 
back to top