IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 25.05.2022 || Z novimi ukrepi za pomoč gospodarstvu  |  BAT zaposlil 70 delavcev v istrski tovarni Kanfanar  |  Cena toaletnega papirja višja za kar 80 odstotkov, zmanjkuje sladkorja  |  Centralna banka o dobrem finančnem položaju gospodinjstev  |  Trgovinski sporazum med ZDA in Azijo namesto dostopa do trgov odpira sodelovanje  |  Finančni ministri o posledicah sankcij proti Rusiji  |  Oxfam se zavzema za obdavčitev milijarderjev  |  Alejin drugi rojstni dan minil v odličnem vzdušju  |  Manner s promocijo Nordijskega svetovnega prvenstva 2023   |  VkusVill je uvedel brezplačno dostavo v še 35 mestih  |  Iz Tesca napovedali višja plačila za rejce prašičev  |  Ob zaključku "trojčka" Pomladnih sejmov v Celju  |  ZANIMIVOST: Divji prašič v prodajalni kozmetike v Krakovu  |  Aldi z novo ekološko zasebno znamko:"Retour aux Sources"  |  Vse več lačnih zaradi revščine  |  Podeljene štipendije letošnjega nacionalnega programa L'ORÉAL – UNESCO "Za ženske v znanos  |  Podjetje Meta vključilo Oštro v svoj program preverjanja dejstev  |  V Mlinotestu z investicijami nad vse višje cene izdelkov  |  Članice EU v boj z rastjo cen hrane s finančno pomočjo kmetom   |  V Paradajzu lani pridelali rekordnih 5200 ton paradižnika  |   ||
   

Slovenija/Evropa: V Halozah je "zasedal" 5. slovenski podeželski parlament

09.10.2019
V Majšperku se je s pomembnimi zaključki za pripravo strateškega načrta nove skupne kmetijske politike zaključilo 5. srečanje slovenskega podeželskega parlamenta, na katerem je 360 udeležencev iz 13 evropskih držav razpravljalo o izzivih slovenskega podeželja, skupni kmetijski politiki po letu 2020 in pripravi strateškega načrta za novo programsko obdobje.
 
Na današnjem plenarnem zasedanju, ki so se ga udeležili tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan in generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo dr. Darja Majkovič, so na treh panelih predstavili zaključke včerajšnjih devetih delavnic.

Udeležence plenarne razprave so uvodoma pozdravili ministrica dr. Pivec, predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan, direktorica za razvoj podeželja na Evropski komisiji Silvia Michelini in sopredsednik Evropskega podeželskega parlamenta in član Društva za razvoj slovenskega podeželja Goran Šoster.

Ministrica Pivec je uvodoma izpostavila, da podeželje obsega kar 80 % slovenskega ozemlja, a zavedanje o njegovem pomenu v slovenski družbi ni zadostno. "Dogodki, kot je podeželski parlament, so zato zelo dragoceni, saj po eni strani pripomorejo k dvigu zavedanja med širšo javnostjo, po drugi pa so priložnost za sodelovanje med stroko in kmeti."

To sodelovanje je še zlasti pomembno v obdobju oblikovanja skupne kmetijske politike po letu 2020. "Eden naših glavnih ciljev je, da kmetom v teh zahtevnih časih povrnemo ugled in jim zagotovimo ustrezne pogoje za delo in preživetje. Ker se bodo evropska sredstva v prihodnje zmanjševala, mora kmetijstvo postati bolj odporno – ne samo v finančnem smislu, temveč tudi v luči podnebnih sprememb, katerih posledice čutijo tudi slovenski kmetje. Prihodnost slovenskega kmetijstva mora temeljiti na znanju, kreativnosti, podjetništvu in povezovanju."
 
Časi so za slovenskega kmeta zahtevni, predvsem glede na spremenjene družbene okoliščine ter zahteve in potrebe sodobnega časa, ki prinaša številne nove izzive, je drugi dan 5. Slovenskega podeželskega parlamenta v Majšperku poudarila kmetijska ministrica (na fotografiji).
 
Ob tem je dodala, da je treba staviti na mlade družinske kmetije.

Odnos do podeželja, ki ga je zaznati v slovenski družbi, po njenem ni preveč pozitiven, zato moramo vsi skupaj narediti več za to, da dvignemo zavedanje, kaj ta prostor in kmetovanje pravzaprav pomeni za vsakega prebivalca Slovenije.

Med glavnimi izzivi slovenskega kmetijstva je omenila potrebnost generacijske prenove slovenskega kmetijstva. Prepričana je, da bi ob primerni motivaciji mladih, prišlo tudi do tehnološke prenove, saj so ti bolj dovzetni za nove tehnologije, inovacije in digitalizacijo.

Nazaj
 
 
 
 
back to top