IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 17.11.2019 || Začenja se Evropski teden zmanjševanja odpadkov  |  ECOMMERCE DAY 2019 zrušil vse rekorde  |  Rekordnih 238 okusov sladoleda v Vancouvru  |  Nova Sirkova penina "Bjana blanc de noir" z novim logotipom   |  Amazon zakupil še dve spletni domeni v BiH  |  Skupina Petrol z višjim dobičkom  |  Tradicionalni slovenski zajtrk uvod v dan slovenske hrane  |  Tosama od nedelje do torka na sejmu PLMA V Chicagu  |  Odprtje trgovinskega centra Bingo Živinice  |  GZS:"Dolžniška zavora bo znižala gospodarsko rast"  |  Gault&Millau razglasil najboljše za leto 2020  |  Mlekarna Dean Foods išče zaščito pred stečajem  |  Države Bricsa kritične do trgovinskega protekcionizma  |  Premium tonik Dialogue predstavila Danijela Martinović in Tomaž Kavčič  |  Parmezan največkrat ponarejeno živilo na svetu  |  Walmartu tretje četrtletje polepšala e-prodaja  |  Lani dve tretjini vinarjev poslovali z dobičkom  |  Žitov zajtrk reševalnih ekip, gasilcev in v porodnišnicah  |  Pošta Slovenije zaključila prevzem družbe Intereuropa  |  Spodbujanje kratkih nabavnih verig in lokalne samooskrbe  |   ||
   

Svet: Svetovni dan hrane

16.10.2019
Danes je svetovni dan hrane, ki ga Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo letos naslavlja z geslom Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote. Z njim opozarja na dve ključni težavi na prehranskem področju: debelost in naraščajočo lakoto v svetu.

Z debelostjo se spopada več kot 670 milijonov odraslih in 120 milijonov mladih, starih med pet in 19 let, več kot 40 milijonov otrok do petih let pa ima prekomerno težo. Lačnih in kronično podhranjenih je več kot 820 milijonov.

Medtem ko se število lačnih in tudi ljudi s prekomerno težo povečuje, pa se na svetu vsak dan zavrže tudi na stotine ton hrane. V EU se letno zavrže približno 88 milijonov ton hrane, kar predstavlja približno 20 odstotkov vse proizvedene hrane. V Sloveniji smo leta 2017 zavrgli okoli 131.000 ton hrane oz. 64 kilogramov na prebivalca.

Svetovni dan hrane ...

Septembra predlani je FAO predstavil letno Poročilo o stanju prehranske varnosti v svetu za leto 2018. Ključna ugotovitev je, da je bilo 821 milijonov lačnih in kronično podhranjenih prebivalcev (kar je vsak 9. zemljan) ter da število lačnih narašča že tretje leto zapovrstjo (iz 785 mio v letu 2015, na 804 mio v letu 2016). Stanje se slabša predvsem v Južni Ameriki in Afriki, napredek pri odpravi podhranjenosti v Aziji pa je bistveno upočasnjen. 151 milijonov otrok pod 5. letom starosti (22%) je shiranih, 50 milijonov otrok pod 5. letom starosti zaostaja v telesnem razvoju. 

Na drugi strani pa je zaskrbljujoč trend naraščanja prekomerno težkih in debelih prebivalcev - v letu 2017 je bilo takšnih več kot 672 milijonov. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v Severni Ameriki, vendar je tudi v Afriki in Aziji, kjer je bil ta delež najnižji, opaziti trend naraščanja. 38 milijonov otrok pod 5 letom starosti je predebelih (med njimi je 25% afriških in 46 azijskih otrok). Prekomerna teža in debelost pomenita večje tveganje za nenalezljive (kronične) bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak, infarkt in nekatere vrste raka. Zaznan je tudi zaskrbljujoč trend naraščanja slabokrvnosti pri ženskah v reproduktivni dobi (vsaka 3. je slabokrvna). 

Med vzroki za takšno stanje je predvsem povečana negotovost preskrbe hrane ter (ne)dostopnost kakovostne in raznolike prehrane. Na takšno stanje vplivajo različni dejavniki, so v ospredju podnebne spremembe, sledijo pa vpliv oboroženih konfliktov in vojn. Spreminjanje podnebja in s tem povezani ekstremi so med ključnimi dejavniki naraščanja lakote in kriz preskrbe s hrano (v vseh njenih 4 dimenzijah - razpoložljivosti, dostopa, porabe in stabilnosti). Najbolj revni predeli sveta so tudi med najbolj prizadetimi. Zato je potrebno vložiti vse napore v krepitev odpornosti in boljše prilagajanje na podnebne spremembe.

Vlaganje v kmetijstvo in razvoj podeželja ustvarja boljše pogoje za delo in preživetje ljudi na podeželju, še posebno mladih. Z razvojem podeželja se ustvarjajo pogoji za boljšo preskrbo s hrano, večjo odpornost na krize, socialno varnost, zmanjšanje konfliktov za uporabo naravnih virov ter rešitve za degradacijo okolja in podnebne spremembe. 

Tudi slovenska kmetijska politika stremi k razvoju podeželja ter trajnostnemu kmetijstvu. Posebno pozornost tako namenjamo prehranski varnosti in odpravljanju revščine z ostalimi komponentami trajnostnega razvoja, ob upoštevanju vidika trajnostnega upravljanja z naravnimi viri ter varovanja okolja. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta prioriteti skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike. 

Pomemben korak k osveščanju potrošnikov o pomenu lakalno pridelane in predelane hrane so izvedli pridelovalci in predelovalci slovenske hrane, ki skupaj z MKGP sofinancirajo promocijo po zakonu o promociji. Kakovostne slovenske mlečne in mesne proizvode, od lani pa tudi sadje, certificirajo in označujejo z znakom Izbrana kakovost Slovenija. 

Spodbujanje uživanja lokalne hrane ter s tem lokalne trajnostne oskrbe se med drugim izvaja tudi preko dneva slovenske hrane ter projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (vsako leto tretji petek v novembru) ter ukrepa Shema šolskega sadja (SŠS) in zelenjave.

Največji izziv za slovenskega kmeta pa ostaja, kako z inovativnimi pristopi na svoji kmetiji ohraniti in povečati produktivnost ob uspešnem prilagajanju na podnebne spremembe. Zato je osnovni cilj slovenskega kmetijstva uspešno izvajanje preventivnih ukrepov ter izboljšanje upravljanja s tveganji, z namenom, da se v prihodnje z vidika podnebnih sprememb ranljivosti slovenskega kmetijstva zmanjša.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MKGP zato spodbuja in izvaja ukrepe prilagajanja in blaženja podnebnim spremembam v okviru ukrepov skupne kmetijske politike in v okviru drugih programov, projektov ali rednih del in nalog, ki jih izvajajo javne službe na področju kmetijstva. Tako Slovenija v nadaljevanju razprav o srednjeročnih ciljih evropske podnebne politike za leto 2030 zahteva pravično in stroškovno učinkovito porazdelitev bremen potrebnih ukrepov med države članice ter upoštevanje nacionalnih okoliščin.

Koncept prehranske varnosti je bil tudi v ospredju razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel, ki so ga predlani decembra na slovensko pobudo razglasili v okviru OZN. Svetovna javnost se bo tako vsako leto spomnila na pomen čebel in drugi opraševalcev za človeštvo, predvsem pri zagotavljanju prehranske varnosti in preprečevanju lakote ter ohranjanju okolja in biotske raznovrstnosti. 

Začetki obeleževanja svetovnega dne hrane segajo v leto 1979, ko je Generalna konferenca FAO sprejela resolucijo, s katero je razglasila 16. oktober za  svetovni dan hrane. Ta dan je namenjen torej ozaveščanju o pomenu hrane temeljne človekove pravice ter osnovne potrebe, od katere je odvisen potencialni razvoj tako posameznika, kot celotne družbe. 16. oktober sovpada tudi z ustanovitvijo FAO, leta 1945.

Nazaj
 


 
 
 
back to top