IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 17.02.2020 || V Merkurju višje osnovne plače ob podpisani Podjetniški kolektivni pogodbi   |  Direktor Ahold Delhaize Frans Mulller: "V Belgiji je trgovin preveč"  |  Letna proizvodnja Sarajevskega kiseljaka lani presegla 120 milijonov litrov  |  Luksemburg se pridružuje državam z oznako Nutri-Score  |  Vrata odprl prenovljen Tuš supermarket Planet Kranj  |  Uporabo plastičnih vrečk prepoveduje tudi Črna gora  |  Salon penečih vin odprl novo ljubljansko vinsko sezono   |  Sladka Mannerjeva podpora projektu Skoči z nami  |  Koprski košarkarji tretjič zapored osvojili pokal Spar  |  Preurejena trgovina Ribola v Kaštel Starom  |  Ocado prihodke lani dvignil za 10,3 odstotka  |  Teta Violeta z novo embalažo (podobno kot za smeti)  |  Organski izdelki vse bolj popularni  |  Tesco konkurenci preprečeval gradnjo trgovin v svoji bližini  |  EKSKLUZIVNO: InStore na EuroShopu 2020 V Düsseldorfu  |  Finance:Rastoder bo partnerju iz ZAE prodal 51-odstotni delež projekta Stožice  |  Otvoritev Lidla št.60 tudi s predajo donacije Spominčici   |  Kadri med ključnimi izzivi za razvoj pekarstva  |  Potrošniški centri opozarjajo na pasti na družbenih omrežjih  |  Steklarna Hrastnik bo okrepila embalažni program  |   ||
   

Slovenija: Rotar: "Smeško da, naša zastava pa ne"

13.03.2015
Vodja projekta "Spoštujmo slovensko" pri Tušu, Irena Rotar (na fotografiji), je bila na 42. letnem posvetu zadružnikov v Portorožu kritična do slovenske zakonodaje.
 
"Zakonodaja, da na izdelkih lokalnega kakovostnega porekla trgovskega blaga ne sme biti slovenske zastave, lahko pa je recimo Smeško, nam ne koristi. V Avstriji to možnost logotipa avstrijske lokalne kakovosti s predstavitvijo nacionalnih barv imajo," meni Rotarjeva, ki je na posvetu v sredo zastopala stališča Tuša in predstavila prakse pri oživitvi blagovne znamke "Spoštujmo slovensko".
 
Trženjski vložek Tuša je v nemalo primerih namenjen izključno potrošniku, ker želijo, da ta vsaj enkrat poskusi slovensko blago ter spozna, kakšna je razlika v primerjavi s tujim. "Višek krompirja smo ponudili po ceni enega centa na kilogram," pove Rotarjeva in doda, da se manjši kmetje z omejenim sistemom proizvodnje težko spravijo do trgovine ter zato z blagovno znamko Slovenske dobrote Tuš skuša povezati manjše deležnike in jim svetuje, kako naj pridelujejo, skupaj razvijajo blagovno znamko, združujejo know-how. 
 
"Tuš pridelovalce navdušuje za priložnosti. Primer: ogromno čebule uvažamo, pa bi jo lahko tukaj pridelovali, enako je z orehi. Želimo si še več zgolj ekološke hrane. To je izziv in velika priložnost za vse pridelovalce. Da bi potrošnik kupoval slovensko hrano, bomo morali predvsem okrepiti nacionalno zavest, ne pa, da recimo na Evrovizijo pošiljamo pesem v angleškem jeziku. V tem se zrcali pomanjkanje lastne identitete in ko jo bomo pridobili, bo potrošnik začel tudi bolj pogosto kupovati slovensko," je z zanimivo primerjavo postregla Rotarjeva.
 


Nazaj
 


 
 
 
back to top