IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 28.07.2017 || Amazon s 77-odstotnim padcem četrtletnega dobička  |  Rok za prijavo del na Zlatem bobnu do 31.julija  |  Slovenija se bo pritožila na sklep o postopku glede Agrokorja  |  V septembru nov Jumbo center v Beogradu  |  ZANIMIVOST: V Walmartu bi na blagajnah ocenjevali razpoloženje kupcev (VIDEO)  |  Kölnski sejem se seli (tudi) v Južno Ameriko   |  Diageo z večjim dobičkom  |  Puklavec Family Wines rekorder ocenjevanja vin v Gornji Radgoni  |  Padec dobička in rahla rast prihodkov za Koestlin  |  Čisti dobiček Skupine Kraš se je povečal za 27 odstotkov  |  Agrokor danes izplačuje stari dolg malim dobaviteljem  |  Refresco za več kot milijardo evrov kupuje pijačarski del Cotta  |  Agraria se zanima za večji delež v Vinakopru  |  Aldiju bo pri prodaji tekstila pomagala pevka Anastacia  |  Coca-cola Zero postaja Coca-Cola Zero Sugar  |  Tesco hitro dostavo omogočil v vse konce države  |  Hofer pod lastno BZ ponuja bio otroško hrano s certifikatom Demeter  |  Atlantic ustvaril rast prodaje in dobičkonosnost  |  Znani rezultati 43. strokovnega ocenjevanja Vino Slovenija  |  Potrošniško zaupanje julija navzgor  |   ||
   

Slovenija: Različne kakovosti trgovinskih znamk, a tudi Coca Cole, Milke...

14.07.2017
 
Zveza potrošnikov Slovenije je pri pregledu trga med 32 pari izdelkov odkrila 10 parov izdelkov različne kakovosti, med drugim tudi pri kokakoli in čokoladi Milka. Razlike, ki vplivajo na kakovost izdelka, so odkrili še v konzervi jetrne paštete in mesnem narezku Primana, brezalkoholni pijači z okusom pomaranče Budget, sadnem jogurtu z okusom jagode Budget, Hoferjevi toast šunki, tuninem namazu Rio Mare Paté, mlečni čokoladi Riquet in Hoferjevem sadnem jogurtu z okusom jagode Milfina. 

Tveganje je največje prav pri trgovskih znamkah. Razlika je bila ugotovljena kar pri slabi četrtini analiziranih izdelkov.
 
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so zato pripravili tiskovno konferenco, na kateri so minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, generalni direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin ter predstavnica Inštituta za nutricionistiko Anita Kušar predstavili ugotovitve raziskav, ki so jih posamezne institucije opravile v zvezi z dvojno kakovostjo izdelkov in živil na trgovskih policah.
 
Minister Židan je v uvodu povedal, da se bo danes in jutri udeležil Sveta za kmetijstvo in ribištvo EU v Bruslju, kjer bodo ena od točk dnevnega reda tudi rezultati posameznih držav članic o dvojni kakovosti živil. 
 
Slovaška, Češka in Madžarska so svoje študije že predstavile, pri njih pa so bile ugotovljene bistvene razlike pri blagovnih znamkah, ki jih potrošniki zaznavajo kot identične. "Takrat smo v Sloveniji zavzeli stališče, da je to nedopustna praksa in da izdelki, ki jih potrošniki zaznavajo kot identične morajo imeti iste kakovostne parametre. Na podlagi tega smo se odločili, da najprej raziščemo trg.”
 
Inštitut za nutricionistiko je na svojo pobudo že sam opravil pregled na podlagi deklaracij in njihova študija bo del poročila, ki ga bo imel minister na naslednjem svetu. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (URSVHVVR) je tudi že opravila nadzor in primerjave na podlagi deklaracij in analitike med izdelki na trgovinskih policah. Omejitev URSVHVVR je, da ne more jemati vzorcev izven Slovenije, zato je ministrstvo izvedlo javno naročilo z naslovom Preverjanje dvoje kakovosti živil. V javnem naročilu je bilo določeno, da se določi ustrezen nabor približno 60 izdelkov (30 Avstrija, 30 Slovenija) blagovnih znamk proizvajalcev ter trgovinskih znamk primerljivih v Sloveniji in Avstriji (npr. Lidl, Hofer) za primerjalno analizo in jih nabavi. Izbrani ponudnik je bil Zveza potrošnikov Slovenije, ki je opravila tudi ustrezne primerjalne analize označb, deklaracij in proizvodov in ugotovljene razlike pri proizvodih potrdila še z ustreznimi analizami v akreditiranih laboratorijih.
 
"Tako velikih deviacij, kot so jih sporočili iz Slovaške, Češke in Madžarske v Sloveniji ni zaznati. Vseeno so študije pokazale, da tveganja obstajajo, zlasti pri trgovinskih znamkah. To se kaže v nižji ceni in nižji kakovosti surovin, s čimer je tudi nižja kakovost celotnega izdelka. To pomanjkljivost skušajo trgovine kompenzirati s tem, da poudarjajo, da je izdelek narejen v domači državi. To tveganje je novo in o tem bom prihodnji teden obvestil svet ministrov.” je še povedal minister mag. Židan. Na podlagi izsledkov raziskav bomo na ministrstvu v drugi polovici leta nadaljevali aktivnosti pri preverjanju zlasti trgovinskih znamk, saj želimo pridobiti več vzorcev, ki bodo dali rezultate, ki bodo statistično bolj primerljivi. 
 
"Na ministrstvu bomo posebno pozornost namenili tudi osveščanju potrošnikov, ki morajo pri nakupu živil posebej natančno brati označbe na živilih in deklaracije.”je zaključil minister. 

Inštitut za nutricionistiko 
 
Potem, ko so nekatere vzhodno-evropske države v začetku letošnjega leta izpostavile različne kakovostne standarde pri proizvodnji živil za različne trge, so na Inštitutu za nutricionistiko v mesecu marcu pripravili primerjavo na izdelkih označene sestave predpakiranih živil, ki so naprodaj v Sloveniji in Avstriji. V primerjavo je bilo vključenih 23 naključno izbranih izdelkov mednarodno prepoznanih tujih blagovnih znamk, ki so bili marca 2017 naprodaj v trgovinah v Sloveniji in Avstriji. Primerjana je bila sestava in hranilna vrednost na podlagi podatkov iz označb živil. Pri posameznih živilih v Sloveniji smo našli podatke o nekoliko manj ugodni sestavi z vidika posameznih vsebovanih hranil, vendar pa smo hkrati našli tudi primere, kjer je bilo to obratno. Na osnovi navedene primerjave podatkov, pridobljenih iz označb izbranega vzorca živil, ni bilo mogoče zaključiti, da bi bila živila iz ene ali druge države v splošnem bolj ali manj kakovostna, saj v večini primerov razlike v označeni sestavi in hranilni vrednosti živil niso bistvene. Glede morebitnih razlik v kakovosti surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil, pa brez podrobnejših analiz ni mogoče podati zaključkov. Kot prispevek inštituta k informirani razpravi so bili rezultati primerjave posredovani MKGP, in tudi javno objavljeni. Hkrati je bila predlagana dodatna analizna vrednotenja, predvsem primerjave z vidika prehranske, senzorične in kemijske kakovosti živil, najbolje v širšem evropskem prostoru.
 
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin 
 
Generalni direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je v svoji predstavitvi predstavil ugotovitve nadzora usmerjenega v preverjanje kakovosti živil namenjenih za zahodne oz. vzhodne trge. 
 
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na podlagi informacij pristojnih organov nekaterih drugih držav članic EU (Slovaška, Madžarska), iz katerih je bilo možno sklepati na različno kakovost proizvodov namenjenih za zahodne oz. vzhodne države članice EU, v sredini meseca marca izvedla primerjalno vzorčenje nekaterih živil. V izbranih trgovskih verigah v Sloveniji je v dvojniku odvzela 11 različnih živil z namenom preverjanja razlik v kakovosti živil, proizvedenih za vzhodne oziroma zahodne države. Slednje se je izvedlo s primerjavo dejanske vsebnosti nekaterih kakovostnih parametrov, pridobljene z laboratorijskim preskušanjem, z deklariranimi vrednostmi.
 
Podlaga za presojo glede namembnih trgov so bili jeziki, v katerih so bile deklaracije natisnjene s strani proizvajalca. Kot proizvode proizvedene za vzhodni trg smo šteli, v kolikor je proizvajalec deklaracijo natisnil pretežno v slovaškem, češkem, madžarskem, romunskem, bolgarskem, hrvaškem, srbskem, slovenskem jeziku oz. jezikih, ki se uporabljajo na vzhodnih trgih. Na različne kakovostne parametre je bilo tako odvzetih in analiziranih 22 vzorcev živil iz skupin prigrizki, čokoladni namazi, čokolade, napolitanke, piškoti, bomboni, instant pripravki za pripravo kakava. 
 
Dr. Posedi je poudaril, da splošna ocena rezultatov kaže, da med izdelki proizvedenimi za zahodne trge kot izdelki, proizvedenimi za vzhodne trge, ni bistvenih dostopanj med deklarirano vrednostjo in izmerjeno vrednostjo oz. so izmerjene vrednosti posameznih iskanih hranil v okviru dopustnih tolerančnih odstopanj. Primerjava izmerjenih vrednosti med eno in drugo skupino izdelkov prav tako ne kaže na razliko v proizvodih, proizvedenih za vzhodni oz. zahodni trg. Na podlagi izmerjenih vrednosti so bila dopustna tolerančna odstopanja presežena pri treh izdelkih in sicer slanem prigrizku, proizvedenem za zahodni trg, v katerem je vsebnost soli v izdelku nižja od deklarirane vrednosti. Enako velja za polnozrnate piškote v izdelku, namenjenem za zahodne trge, kjer je vsebnost prehranskih vlaknin, višja od deklarirane in pri instant pripravku na pripravo kakava, kjer se v izdelku namenjenem za zahodne trge, glede na izmerjene vrednosti, sklepa na  nižjo vsebnost kakavovih delov od deklarirane. Nobena od ugotovljenih nepravilnosti ne vpliva na varnost živila. Z ugotovitvami  so inšpektorji seznanili odgovorne nosilce dejavnosti in jih pozvali k opredelitvi glede ugotovljenih neskladnosti.
 
Splošna ugotovitev izvedenega nadzora je tudi, da so slovenski prevodi deklaracij izdelkov, proizvedenih za zahodne trge, velikokrat neusklajeni z različico v tujem jeziku. Zaradi navedenega so bili odgovorni nosilci dejavnosti pozvani k njihovi uskladitvi.
 
 
Zveza potrošnikov Slovenije
 
Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je na novinarski konferenci predstavila končno poročilo z rezultati. Povedala je, da so pri raziskavi pri 1/3 pregledanih vzorcev zaznali razlike. V primerjalno analizo parov so vključili 67 vzorcev,  od tega 29 parov vzorcev (1 vzorec kupljen v Sloveniji in 1 v Avstriji) in 3 trojčke vzorcev (2 vzorca kupljena v Sloveniji in 1 v Avstriji). Med izbrani vzorci je bilo 25 vzorcev blagovnih znamk in 42 vzorcev trgovskih znamk. Izbrani vzorci so podobni tistim, ki so jih v podobno raziskavo že vključile Slovaška in Češka. 

Predsednica ZPS je na kratko povzela rezultate analize: "Razlike, ki vplivajo na kakovost, so bile ugotovljene pri 10 od skupno 32 parov/trojčkov, torej v tretjini vzorcev.  Kar 70 % razlik smo ugotovili na vzorcih trgovskih znamk.  Polovica  izdelkov, pri katerih smo zaznali razlike v  kakovosti, je bila opremljena z znaki, ki poudarjajo slovensko poreklo izdelka (Slovenija, moja dežela in Kakovost iz Slovenije). Kot kažejo izkušnje ZPS z drugih področij, tovrstni pregledi spodbujajo konkurenčnost in izboljšujejo kakovost izdelkov, zato je ta pregled lahko začetek skupnih naporov, da zagotovimo slovenskemu potrošniku izbiro med čim več kakovostnimi izdelki.” 
 
Med vzorci so tako predvsem izdelki, za katere se glede na prehranski profil priporoča občasno uživanje. Kot še poudarjajo na ZPS, je imela večina izdelkov višjo ceno v Avstriji kot v Sloveniji. So pa tekom pregleda ponudbe tudi opazili, da je v Avstriji na voljo več mesnih in mlečnih izdelkov, ki vsebujejo kakovostnejše sestavine, zato predlagajo nadaljevanje sodelovanja z MKGP s ciljem pregleda in primerjave ponudbe mesnih in mlečnih izdelkov na slovenskem ter avstrijskem trgu. 

Nazaj
 


 
 
 
back to top