IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 08.08.2020 || 29.SOF 10 in 11. septembra v skladišču soli Monfort  |  Pivovarji ob mednarodnem dnevu piva predlagajo znižano stopnjo davka  |  Al Dahra načrtuje gradnjo tovarne za predelavo hrane za živino   |  Začenjajo odkup breskev, cena enaka lanski  |  Trgovci zagotavljajo, da so razkužila ob vhodih v trgovine ustrezna  |   ZDA napovedale umik kitajskih aplikacij iz ameriških trgovin  |  Dm pred kratkim odprl trgovino v Hrastniku  |  Danes obeležujemo svetovni dan piva  |  ZANIMIVOST: Na naslednjih volitvah bo kandidirala Veganska stranka  |  V Konzumu več kot polovica ponudbe od domačih proizvajalcev  |  Prepoved Tiktoka in Wechata  |  Barcaffè Affogato med "hiti" letošnjega poletja  |  Tudi makedonski InStore natisnil "trgovinski zemljevid"   |  Chanel je lansiral svoj rose  |  Za ukrepa destilacije in skladiščenja vina doslej 81 vlog  |  Odprli novo Ideo Organic na beograjskem Senjaku  |  Wolt zavil tudi v Nemčijo  |  Nov Gomexov objekt v Rumi  |  Uber Eats v partnerstva s Carrefourjem in Asdo  |  Dm v trgovine postavil Nivea postaje s šamponom  |   ||
   

Slovenija: Pojemo manj mesa, krompirja in žit, a več druge zelenjave

16.12.2014
Dnevna potrošnja mesa, krompirja in žit na prebivalca se je v preteklih 10 letih zmanjšala, po drugi strani se je povečala dnevna potrošnja druge zelenjave.
 
Te pa še vedno ne dosega prehranskih določil, kažejo statistični podatki, zbrani v brošuri Nekaj ščepcev podatkov o hrani.
 
Stopnja samooskrbe s hrano, zlasti z zelenjavo, krompirjem in žiti, upada. Publikacija Nekaj ščepcev podatkov o hrani, je bila pripravljena na osnovi množice že objavljenih statističnih podatkov, ki se z različnih vidikov nanašajo na hrano. Namenjena je najširšemu krogu bralcev, saj prikazana vsebina odraža vsaj deloma življenjski slog in vedenjske vzorce slehernega od nas.

Množična pridelava hrane postaja zaradi podnebnih sprememb vse bolj nezanesljiva, mnogokrat nesmotrna izraba naravnih virov ter nastajanje odpadne hrane pa sta dodatna razloga za to, da je zagotavljanje varne (tj. zdravju neškodljive) in v zadostni meri razpoložljive hrane postalo ena prednostnih nalog družbenega razvoja.

Statistični podatki večkrat potrjujejo ugotovitve strokovnjakov, da naše prehranjevalne navade niso najboljše. Kažejo tudi, da se naše prehranjevalne in nakupovalne navade počasi spreminjajo, da hrana ni dostopna vsem v enaki meri, zaslužek za izbrana živila, ki sestavljajo obrok hrane, pa ustvarimo v čedalje krajšem ali daljšem času. Količina nastale odpadne hrane odraža naš odnos do hrane ter posredno tudi odnos do okolja.Delovni čas, potreben za nakup sestavin obroka hrane.
 

Nazaj
 


 
 
 
back to top