V njem bodo razvijali nova znanja za
rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo
mesa; podobne centre odličnosti bi potrebovali še za vrtnarstvo in mleko ter
inkubator za razvoj novih živil.
Za center odličnosti SLO-ACE bo Kmetijski inštitut
Slovenije (KIS) ob podpori danske univerze Aarhus in francoskega INRA, nacionalnega
inštituta za raziskave v kmetijstvu, razvil poslovni model, ki bo prenosljiv
tudi v države jugovzhodne Evrope.
Glavni cilj SLO-ACE, ki bo nastal z denarjem
iz programa Teaming iz Obzorja 2020, pa bo razvoj novega znanja za rastlinsko
pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa v
Sloveniji. Poleg KIS kot koordinatorja projekta bodo pri nastanku centra
odličnosti sodelovale še univerze v Ljubljani, Mariboru in Novi
Gorici, Nacionalni inštitut za biologijo ter Institut Jožefa
Stefana.
Podpirajo ga zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
pri GZS (ZKŽP), kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS, Zadružna
zveza Slovenije in GIZ Mesne industrije."S centrom odličnosti bi radi povezali raziskovalce s področja
kmetijstva in živilstva, nova znanja pa hitro prenesli na kmetije in v
agroživilska podjetja.
Cilj je, da center odličnosti SLO-ACE, ki bo imel tri
stebre: rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in
predelavo mesa, deluje dolgoročno.Od zagonskih sredstev bi radi prešli na vzdržno financiranje centra
odličnosti za kmetijske znanosti, da bomo z novimi raziskavami zvišali raven
znanja v kmetijstvu in živilstvu," pravi Andrej Simončič, direktor
KIS.
Po letu 2020 kar deset milijard evrov za raziskave v kmetijstvu
Tudi Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, je zadovoljna, da bo po letu 2020 v EU kar deset milijard evrov na voljo za raziskave v kmetijstvu. Nova znanja in raziskave poudarja kot enega največjih izzivov kmetijstva, da bo z manj viri in manjšim onesnaževanjem okolja pridelalo več hrane.
"Nimamo naravnih pogojev za industrializirano nizkocenovno kmetijstvo, ostaneta nam do narave prijaznejše kmetijstvo in hrana z višjo dodano vrednostjo, s katerima ohranjamo vodo in druge naravne vire. Za oboje potrebujemo veliko znanja, tudi drugačne metode za varstvo rastlin …" dodaja Strniša.
|
