IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Torek, 16.01.2018 || Gorivo se je podražilo  |  Izvoz iz evroskupine - prva ZDA, druga Kitajska  |  Mlekarna Krepko odprla mini mlekarno za otroke  |  Lenta lani odprla 89 novih trgovin  |  Tudi francoska štruca na seznam Unesca?  |   Gomex načrtuje odprtje 30 novih prodajaln  |  Pão de Açucar uvaja nov model trgovin  |  Kaufland vstopa v Moldavijo  |  Trgovina prehitela avtomobilizem z največ prikazanimi oglasi v digitalnih medijih  |  Prepoved provizij za plačila s karticami "v zamudi"  |  Med ponudniki za gradnjo v Emoniki oz. Kolizeju (spet) tudi Spar?  |  Vinska kraljica za leto 2018 je Katarina Pungračič iz Zavrča  |  Lactalis odpoklical 12 milijonov škatel mleka v prahu  |   Kolid S Team ekskluzivni distributer Belja  |  V Agrokorju demantirali prodajo Konzumovih trgovin v BiH  |   DIA v Madridu preizkuša koncept trgovin v sklopu bencinskih črpalk  |  Dietna Coca Cola s štirimi novimi okusi in oblikami pločevink  |  Rožič: "Ob nedeljah bodo plače vsaj 9 evrov bruto na uro oz. lahko višje!"  |  ZANIMIVOST: Prepovedali kuhanje živih jastogov  |  Cene proizvajalcev decembra navzdol   |   ||
   

Slovenija: Najmanj samooskrbni z zelenjavo

12.11.2017
V Sloveniji ostajajo najnižje stopnje samooskrbe za rastlinsko prehransko bilanco, saj smo pri zelenjavi le 41,7-odstotno samooskrbni, kažejo podatki državnega statističnega urada. Prebivalec Slovenije sicer povprečno porabi letno 122 kilogramov žita, 113 kilogramov zelenjave in 72 kilogramov svežega sadja. 
 
Domača proizvodnja žit je lani dosegla skoraj 640.000 ton, domača potrošnja pa okrog 860.000 ton, zato je stopnja samooskrbe dosegla 74 odstotkov.
 
Proizvodnja svežega sadja je v tem letu znašala 91.000 ton, domača potrošnja pa skoraj 210.000 ton. Posebno nizko stopnjo samooskrbe so v letu 2016 izkazovale bilance zelenjave, svežega sadja in krompirja. Pri zelenjavi je znašala 42 odstotkov, pri svežem sadju 44 odstotkov, pri krompirju 55 odstotkov, pri mesu pa 76 odstotkov.
 
Deležniki v zelenjavni verigi so že na sejmu Agra leta 2013 podpisali dogovor o sodelovanju in krepitvi partnerstva, ki temelji na enakopravnosti strank.
 
Z njim naj bi pridobili tako pridelovalci kot kupci, saj bo na trgu več slovenskih izdelkov preverjene kakovosti. Podpisniki sporazuma so bili: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Zadružna zveza Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, gospodarsko interesno združenje Slovenska zelenjava, Mercator in Engrotuš.
 
Z njihovim strinjanjem je tako sklenjen dolgotrajni postopek usklajevanja in iskanja skupnih rešitev za večjo spodbudo pridelavi in prodaji slovenske zelenjave.
 
 
Organiziranje slovenskih polic:

Podpisniki želijo pri vzpostavitvi organizirane pridelave in trženja slovenske zelenjave zagotovitvi v trgovinah slovenske police, prepoznavnost shem kakovosti, po katerih je slovenska zelenjava pridelana, integrirana, ekološka, pridelki višje kakovosti in podobno, ter enotnost in prepoznavnost embalaže, v kateri bo samo slovenska zelenjava. Pomemben del dogovora je tudi optimalno zagotavljanje sledljivosti zelenjave od pridelave do končnega potrošnika.


Nazaj
 


 
 
 
back to top