IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 20.10.2018 || Še 5 dni do 4. FMCG Summit-a revije InStore v Zagrebu   |   Ljubljanske mlekarne pripravile akcijo za blagovno znamko Alpsko (VIDEO)  |  Ministrica s predstavniki živilsko-predelovalne industrije o stanju v panogi  |  Opel in Vauxhall obnavljata 4PL partnerstvo z Gefcom  |  Lidl zaključil preventivno-izobraževalne delavnice o prometu  |  Walmart uvaja vozičke z merilcem srčnega utripa?  |  Hofer o pomenu pravilne uporabe defibrilatorja  |  Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk letos 16. novembra  |  E. Leclerc se pogaja za prevzem hipermarketov Géant Casino   |  Trgovci na 12. Strateški konferenci o trajnostnem krožnem poslovnem modelu v trgovini  |  Na Brdu poteka 12. Strateška konferenca o trgovini  |  Fundacija Coca-Cola s posebnim mejnikom  |  Skupini Špica in IBCS sta napovedali strateško "Alianso treh morij"  |  Začel se je 25. Zlati boben v Portotožu  |  Na tekmovanju najboljših pic zmagala veganska  |  Pivac v Ravči gradi nove proizvodne hale za pršutarno  |  Novo poslovalnico Lidla v Hočah odpirajo naslednji četrtek, nato še eno v Melju  |  Nestlé zapira tovarno sladoleda v predmestju Pariza  |  Continente letos predstavil že 300 trgovskih znamk  |  Ruski diskonter Torgservis vstopa v Nemčijo  |   ||
   

Slovenija: Najmanj samooskrbni z zelenjavo

12.11.2017
V Sloveniji ostajajo najnižje stopnje samooskrbe za rastlinsko prehransko bilanco, saj smo pri zelenjavi le 41,7-odstotno samooskrbni, kažejo podatki državnega statističnega urada. Prebivalec Slovenije sicer povprečno porabi letno 122 kilogramov žita, 113 kilogramov zelenjave in 72 kilogramov svežega sadja. 
 
Domača proizvodnja žit je lani dosegla skoraj 640.000 ton, domača potrošnja pa okrog 860.000 ton, zato je stopnja samooskrbe dosegla 74 odstotkov.
 
Proizvodnja svežega sadja je v tem letu znašala 91.000 ton, domača potrošnja pa skoraj 210.000 ton. Posebno nizko stopnjo samooskrbe so v letu 2016 izkazovale bilance zelenjave, svežega sadja in krompirja. Pri zelenjavi je znašala 42 odstotkov, pri svežem sadju 44 odstotkov, pri krompirju 55 odstotkov, pri mesu pa 76 odstotkov.
 
Deležniki v zelenjavni verigi so že na sejmu Agra leta 2013 podpisali dogovor o sodelovanju in krepitvi partnerstva, ki temelji na enakopravnosti strank.
 
Z njim naj bi pridobili tako pridelovalci kot kupci, saj bo na trgu več slovenskih izdelkov preverjene kakovosti. Podpisniki sporazuma so bili: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Zadružna zveza Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, gospodarsko interesno združenje Slovenska zelenjava, Mercator in Engrotuš.
 
Z njihovim strinjanjem je tako sklenjen dolgotrajni postopek usklajevanja in iskanja skupnih rešitev za večjo spodbudo pridelavi in prodaji slovenske zelenjave.
 
 
Organiziranje slovenskih polic:

Podpisniki želijo pri vzpostavitvi organizirane pridelave in trženja slovenske zelenjave zagotovitvi v trgovinah slovenske police, prepoznavnost shem kakovosti, po katerih je slovenska zelenjava pridelana, integrirana, ekološka, pridelki višje kakovosti in podobno, ter enotnost in prepoznavnost embalaže, v kateri bo samo slovenska zelenjava. Pomemben del dogovora je tudi optimalno zagotavljanje sledljivosti zelenjave od pridelave do končnega potrošnika.


Nazaj
 


 
 
 
back to top