IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 01.12.2022 || Mlekarna Celeia v nadgradnjo čistilne naprave  |  Nove (nižje) cene bencina in dizla   |  Cantarutti z novim letom zapušča položaj generalnega direktorja GZS  |  Danes CEO Summit InStore v Beogradu!  |  Škoda zaradi naravnih nesreč letos spet presegla sto milijard dolarjev  |  Inflacija novembra vztrajala pri okoli 10 odstotkih   |  Žito v Mariboru dobiva pametno tovarno  |  Žabac v Zagrebu odprl že sedmo trgovino  |  Med Trstom in logističnim vozliščem pri Beljaku prvi evropski mednarodni carinski koridor  |  Rožič:" Z izkupičkom pogajanj nismo zadovoljni, nadaljevali bomo februarja"  |  Prodaja v trgovinah nekoliko upadla  |  Na "Dobrodelni petek" dm zbral 28.771,27 evrov za Ambasadorje nasmeha  |  Ribniškemu skladu dodatnih 10 milijonov evrov  |  17. Vrh slovenskega gospodarstva  |  Verny prenehal prodajati izdelke Ferrera  |  Mercator je del gibanja "Movember"  |  Peruško:"Objavili smo odlične preliminarne poslovne rezultate!"  |  Mercator odprl prenovljen market Loka v Črnomlju  |  TZS s spremembami v Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije  |  Rusi lahko ponovno kupujejo izdelke ameriških in evropskih proizvajalcev  |   ||
   

Slovenija: Lani vsak Slovenec zavrgel 68 kilogramov hrane

28.09.2022
Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 143.254 ton hrane, kar je 0,2 odstotka manj kot leto prej. Prebivalec Slovenije je v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane, kar je enako kot leto prej. Nekaj več kot polovica odpadne hrane je nastala v gospodinjstvih.
 
Lansko leto smo odvrgli manj hrane kot leto prej. Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni statističnega urada znižal za dve odstotni točki, in sicer s 40 na 38 odstotkov. 

Tako kot v prejšnjih letih je tudi lani več kot polovica odpadne hrane nastala v gospodinjstvih, in sicer 53 odstotkov ali dobrih 75.300 ton. Skoraj 40.000 ton oziroma 28 odstotkov odpadne hrane je nastalo v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, denimo v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. Desetina odpadne hrane (okoli 14.400 ton) je nastala v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe.

Malo manj kot desetina (okoli 13.500 ton) odpadne hrane je nastala pri proizvodnji hrane.

Pri tem je bilo lani v trgovini z živili pet odstotkov manj odpadne hrane kot leto prej, v gostinstvu in strežbi hrane pa šest odstotkov manj. Po drugi strani je bilo več odpadne hrane ustvarjene v proizvodnji hrane (24 odstotkov) ter v gospodinjstvih (en odstotek).

Največ odpadne hrane se predela v bioplinarnah

Največ odpadne hrane se je predelalo anaerobno v bioplinarnah, in sicer 43 odstotkov. S 34 odstotki je sledila aerobna predelava v kompostarnah. Petino odpadne hrane se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo v obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, preostanek odpadne hrane pa je bil obdelan po drugih načinih obdelave (npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave), ugotavljajo statistiki.

Na dan sežgemo 15 milijonov štruc kruha in 19 milijonov steklenic olja

Količine kompostirane odpadne hrane je bilo sedem odstotkov več kot leta 2020, medtem ko se je količina v bioplinarnah predelane odpadne hrane zmanjšala za skoraj devet odstotkov zaradi določenih sanacij v bioplinarnah. Manjša je bila tudi količina odpadne hrane, ki je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana, in sicer za nekaj manj kot odstotek.

Nazaj
 
 
 
 
back to top