IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 01.12.2022 || Mlekarna Celeia v nadgradnjo čistilne naprave  |  Zasebni delodajalci novembra odprli neto 127.000 delovnih mest  |  Brez praznične osvetljave v trgovinah Spara  |  Prvi evrski kovanci od danes že na Hrvaškem  |  Potrošniška poraba oktobra navzgor  |  Nove (nižje) cene bencina in dizla   |  Cantarutti z novim letom zapušča položaj generalnega direktorja GZS  |  Danes CEO Summit InStore v Beogradu!  |  Škoda zaradi naravnih nesreč letos spet presegla sto milijard dolarjev  |  Šinko v Halozah napovedala pregled metodologije ocenjevanja kmetovanja  |  Inflacija novembra vztrajala pri okoli 10 odstotkih   |  Žito v Mariboru dobiva pametno tovarno  |  Žabac v Zagrebu odprl že sedmo trgovino  |  Med Trstom in logističnim vozliščem pri Beljaku prvi evropski mednarodni carinski koridor  |  Rožič:" Z izkupičkom pogajanj nismo zadovoljni, nadaljevali bomo februarja"  |  Prodaja v trgovinah nekoliko upadla  |  Na "Dobrodelni petek" dm zbral 28.771,27 evrov za Ambasadorje nasmeha  |  Ribniškemu skladu dodatnih 10 milijonov evrov  |  17. Vrh slovenskega gospodarstva  |  Verny prenehal prodajati izdelke Ferrera  |   ||
   

Slovenija: Ekonomista opozarjata na upravljanje z odpadki

06.10.2022
Študija, ki sta jo izvedla ekonomista Aljoša Feldin in Sašo Polanec, opozarja na vrsto negativnih posledic spomladi sprejetega novega zakona o varstvu okolja na trg upravljanja z odpadki v Sloveniji. Zakon bi med drugim znižal stroškovno učinkovitost in posledično zvišal cene ravnanja z odpadki, so ugotovitve povzeli v podjetju Interzero.

Novi zakon o varstvu okolja bistveno spreminja ureditev na področju proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Ključna sprememba je vzpostavitev samo ene organizacije za vsak tok odpadkov, ta organizacija mora biti v lasti proizvajalcev in mora delovati neprofitno. Organizacija in proizvajalci, ki so lastniki njenih poslovnih deležev, ne smejo biti kapitalsko povezani z izvajalci storitev ravnanja z odpadki.

Ekonomista v študiji, ki jo povzema Interzero (nekdanji Interseroh), ugotavljata, da novi zakon o varstvu okolja v nasprotju z zakonodajo EU omejuje vstop organizacij na trg in prinaša vrsto negativnih posledic na trg upravljanja z odpadki v Sloveniji.

Prenovljena evropska direktiva "ne omejuje oz. ne zahteva določenega števila organizacij, lastniških (ne)povezav ter ciljev poslovanja", so ugotovitve navedli v sporočilu za javnost. Prav tako evropska zakonodaja ne določa vstopnih omejitev za organizacije. Več držav pozna sistem, ki ima več kot eno organizacijo za en tok odpadkov.

Slovenski zakon o varstvu okolja pa dopušča delovanje le eni organizaciji, kar bi bilo, kot je zapisal Sašo Polanec, v primeru uveljavitve za slovenski trg lahko izjemno škodljivo. "Ena organizacija nima motiva za zniževanje stroškov ravnanja z odpadki na grosističnih trgih, kar zaradi odsotnosti konkurence zvišuje maloprodajne cene storitev organizacij in s tem stroške podjetij za varovanje okolja. Povečuje se statična in dinamična stroškovna neučinkovitost (v Nemčiji in Sloveniji je vstop novih organizacij znižal stroške ravnanja z odpadki) in onemogoča benchmarking stroškov in poslovanja ter otežuje nadzor," je med drugim navedel.

Nepridobitnost po besedah Polanca dodatno zmanjšuje motivacijo za investicije v opredmetena in neopredmetena sredstva organizacij. "Novi zakon o varstvu okolja tudi predaja nadzor nad poročanjem količin odpadkov in plačevanjem za storitve organizacijam, namesto da bi to izvajala agencija, kot to velja v več državah EU," je še dodal.

Avtorja v študiji izpostavljata tudi povečano možnost pojava korupcije.

Za Slovenijo bi bil po njuni oceni najboljši sistem, v katerem organizacije lahko ustanavljajo tako proizvajalci kot neproizvajalci, organizacije pa dejavnost opravljajo bodisi pridobitno bodisi nepridobitno. Predlagata, da se za vse odpadne tokove uveljavi enaka spodnja meja deleža odpadkov posameznega toka, ki je utemeljena s stabilnostjo poslovanja organizacij. Po njunem je tudi zelo pomembno, da vertikalno povezane družbe opravljajo dejavnost organizacij povsem ločeno od poslovanja izvajalcev storitev ravnanja z odpadki zaradi preprečitve omejevalnih sporazumov in cenovnega stiskanja.

"Ključno je, da Slovenija vzpostavi neodvisen nadzor nad vključevanjem proizvajalcev v sheme skupnega ravnanja z odpadki in sankcioniranjem zavezancev, ki so se obveznostim izognili. Uvesti se morajo kazni, ki so skladne s potencialnimi koristmi nevključitve," je dejal Aljoša Feldin.

Po njegovih besedah so ključni mesečno zbiranje in objava ustreznih podatkov ter nadzor nad količinami odpadkov, danih na trg s strani proizvajalcev, ter nad zbranimi količinami na komunalnem in nekomunalnem delu. "Uvedba sortirnih analiz na podlagi slučajnega vzorčenja bi omogočila dodaten nadzor nad cenami na grosističnih trgih (komunalni in nekomunalni del) in odprla nove kanale, po katerih bi lahko prišli do svežih rešitev na področju ravnanja z odpadki," je še dodal.

Ustavno sodišče je junija izvajanje več členov oz. delov členov zakona o varstvu okolja, ki se nanašajo na proizvajalčevo razširjeno odgovornost, zadržalo. Pobudo je podala družba Interseroh, ki se je junija preimenoval v Interzero, z več drugimi pobudniki.


Nazaj
 
 
 
 
back to top