IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Petek, 10.07.2020 || Krkinim delničarjem za tretjino višja dividenda kot lani, med nadzorniki tudi Lahovnik  |  Nove (regijske) revije InStore tudi na spletu  |  Fama praznuje 30.rojstni dan v novih prostorih uprave  |  Trgovec Franca odprl supermarket v Bijelom Polju  |  Hrvaška nestrpno pričakuje današnji vstop v mehanizem ERM 2  |  Julij prinaša zagon programa zvestobe Walmart+  |  KZ Vipava bo Fructalu lahko ponudila le od 20 do 30 ton breskev  |  Ob rasti turizma v Kranju glavni izziv dvig potrošnje gostov  |  Večinski lastnik Dukata najavil možnost "iztiskanja" malih delničarjev  |  Ahold Delhaize se vključuje v bitko za prevzem verige Hema  |  InStore št.86 na poti k naslovnikom  |  Gorenju nagrada Netko za najboljšo spletno trgovino  |  Nov dm odprt v Subotici, še dva nova objekta v Beogradu  |  V Črničah odprtje prenovljene Mlinotestove trgovine  |  Letalski prevoznik Turkish Airlines pomaga (svojim) izvoznikom sadja   |  Med avtohtonimi izdelki s Paga poleg sira tudi konoplja?  |  Letno poročilo GZS za leto 2019  |  Nestlé "Incredible" spremenil v "Sensational" burger  |  Jeseni odprtje nakupovalnega centra Galerija Beograd  |  Kmetje podorali na desetine ton solate  |   ||
   

dr.Bogomir Kovač: Manj je več za način življenja

01.10.2012
 
 
 
 
 
 
Ne pozabimo, da so nekateri uspeli v kriznih razmerah, ker so stavili na ljudi, njihovo inovativnost, samoiniciativnost. To je čas za nove menedžerske prijeme in podjetniške spremembe.
 
Piše: dr Bogomir Kovač

Kreditni krč je najtežja nadloga sedanje finančne in ekonomske krize. Banke so se znašle v nezavidljivem položaju iz treh razlogov. Najprej so v preteklosti pretiravale s kreditno ekspanzijo in lastnim medbančnim zadolževanjem, neto obrestni prihodki pa padajo. V težavah so mnogi komitenti, vračanje kreditov pada, kreditna zavarovanja tudi, zato so nujni bančni odpisi in slabitve. Na kraju so se prebudili regulatorji, ki zahtevajo večjo kapitalsko ustreznost, toda lastniki bank nimajo dovolj kapitala. Rezultat poznamo. Banke vsevprek sanirajo države, krediti pa so omejeni, posli stojijo, recesija se poglablja. Kaj lahko pričakujemo jeseni? 

V EU je v ospredju dolžniška kriza, doma je najtežje breme naraščajoča recesija. Slovensko gospodarstvo, in podobno velja za vse druge države na območju bivše Jugoslavije, četrto leto zapored stagnira. Razlogov je veliko, toda najbolj usodna je očitno visoka izpostavljenost podjetij bančnim posojilom. Prevelika zadolženost podjetij je ključna, razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom pa je v krizi postalo ključno. Kriza je poslabšala poslovne pogoje, število stečajev se je skokovito povečalo, podjetja in banke pa se prepozno poslovno in finančno prestrukturirajo. 


Gordijski vozel je mogoče presekati na različnih ravneh. Na ravni EU je ECB v zadnjem letu posegla po dveh pomembnih instrumentih. Najprej je po ameriškem vzoru izjemno povečala kratkoročne likvidnostne kredite v bančnem sektorju, jeseni bo začela odkupovati tudi državne obveznice zadolženih držav. EU bi naj s centraliziranim regulacijskim organom skrbela za učinkovitejši nadzor predvsem pomembnih sistemskih bank. Skupaj z evropskim posojilnim skladom EMS naj bi tako postopoma vendarle razbremenili dolžniško krizo držav in sprostili banke. 

Drugi del zadeva reševanje bank na državni ravni. Slovenija se pripravlja za drugo veliko sanacijo v dveh desetletjih. Prva je nastala zaradi slabih kreditov, negativnih tečajnih razlik in razpada bivše Jugoslavije. Sanacija je bila centralizirana, vlogo sanatorja je prevzela državna agencija, prenos slabih terjatve podjetij so v bankah nadomestile obveznice, očiščene banke je kasneje država dokapitalizirala in tako postala večinska lastnica štirih. Celotna operacija je tedaj znašala skoraj 11,5 odstotkov BDP-ja (1993). Sedanja konsolidacija bank bo očitno potekala podobno, bo dražja, zagotovo bo obsegala okoli 3-4 milijarde evrov, kar znaša primerljivih 12 odstotkov BDP-ja. Temeljna razlika bo verjetno v tem, da bo sedanji sanaciji sledila privatizacija, s tem pa tudi radikalnejša sprememba upravljanja in vodenja bank. 

Tretji del sprememb bodo morala opraviti podjetja. Povsem jasno je, da slovenska podjetja potrebujejo aktivne lastnike, ki so sposobni najti ustrezne poslovne modele za povečanje konkurenčnosti in dodaten kapital za povečanje lastniškega kapitala. Podjetja se morajo finančno in poslovno prestrukturirati, najti nove posle in trge. V teh časih je pomembno kratkoročno delovanje. Pravočasno se morajo odzvati na zahteve kupcev, likvidnost naj si zagotovijo s selektivno prodajo nepotrebnega premoženja, kreditne linije z dobrimi poslovnimi projekti in rezultati. Krepitev bank in njihova sanacija bo trajala predolgo, da bi podjetja preživela, zato morajo iskati alternativne rešitve. Ne pozabimo, da so nekateri uspeli v kriznih razmerah, ker so stavili na ljudi, njihovo inovativnost, samoiniciativnost. To je čas za nove menedžerske prijeme in podjetniške spremembe.
Dolgotrajna kriza spreminja življenjske in potrošne navade ljudi, zaznave vrednosti in nižje cene, kar je običajna posledica padca kupne moči. Prevladuje skromnost, potrošnja je bolj racionalna, kupci pričakujejo relativno nižje cene ob višji kakovosti. Krog se obrača. Banke bodo posojale manj, toda varneje, podjetja bodo več poslovala z avansi, ljudje bodo ohranjali blaginjo z nižjo potrošnjo. "Manj je večˮ se iz slogana spreminja v način življenja. 

 
 
 
 
back to top