IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 19.08.2019 || Kantar:" Lidl ima že 5,9% tržni delež"  |  Orbico prevzel prodajo izdelkov SC Johnson  |  V Dornavi Lükarski praznik  |  Dober odziv na ločeno zbiranje odpadnega olja na Ptuju  |  Gorenje (tudi) v Velenju gradi in išče delavce za proizvodnjo  |  Logistični center družbe Cargo-partner na Brniku pod streho  |  Henkel objavil letošnje poslovne rezultate  |  100 milijonov evrov za nov upravno-logistični center Mercatorja  |  Soustanovitelj Alibabe Tsai bo edini lastnik Brooklyn Nets  |  Po OBI-ju prihodnjo pomlad nov Eurospar v Trstu  |  DSV za 5 milijard evrov prevzel logistično skupino Panalpina  |  Slovenska viljamovka prejela izjemno priznanje   |  Podražili so se kruh, zelenjava, sokovi, cenejše so cigarete  |  V Osojanu odprli sušilnico sadja z zmogljivostjo 800 kilogramov  |  Minister Šarović omejuje uvoz perutnine iz Turčije  |  Spar odprl svojo šesto trgovino na Reki  |  NA KRATKO: Veliki svetovni trgovci...  |  Na Agri strokovni posvet: "Slovensko kmetijstvo in gastronomija"  |  Jutri ljubljanski Vegafest št.7  |  Rusija grozi z ustavitvijo uvoza sadja iz Srbije   |   ||
   

dr. Mladen Vedriš: Hrvaška nafta, kaj je to?

22.04.2012
POGLED IZ HRVAŠKE
 
Piše: prof. dr. Mladen Vedriš
 
Bistvo biznisa je vedeti nekaj, kar drugi ne  vedo. (A. Onasis)
 
 V življenjepisu vsakega izmed nas, kakor tudi ob predstavitvi vsake države ali regije, se v prvi plan postavljajo moč in kvaliteta, zmožnosti in vrednosti, ki jih ta oseba, področje ali država posedujejo. Posamezna oseba poudarja svojo izobrazbo ali izjemno nadarjenost in se trži: vrhunski športnik, umetnik, maneger... Država se bo na drugi strani, če je to le mogoče, pohvalila s tistim,  kar je  najbolj opazno in kar se najbolj izplača; na primer s tem, da ima bogata nahajališča nafte ali plina, in v tem primeru so prihodki stabilni in v skladu s trendi stalno rastejo.            
 
A kaj je s tisto ogromno večino držav, ki nimajo rudnega in mineralnega bogastva, ki bi bilo omembe vredno, ampak ravno obratno? Da so prisiljeni v uvoz, ki ga bodo drago plačali, ker se morajo njihovi državljani greti in prevažati, ekonomija pa troši gorivo za proizvodnjo in tako po vrsti. Take države in družbe potem iščejo svoj ekvivalent za nafto in plin v vrednostih, ki jih imajo  in so  visoke dodane vrednosti. Na primer, ko gre za Švico, so to Alpe (beri- visoki turizem), bančništvo, ekskluzivna proizvodnja ur... Nemčija – prepoznavnost je industrija opreme visoke tehnično-tehnološke vrednosti; od proizvodnje avtomobilov do energetike... Slovaška, to je država, kjer se v Evropi izdela največ avtomobilov na prebivalca. Kitajska – to je država, kjer je mogoče izdelati  skoraj vse in to po najnižjih cenah. Italija – to je pojem designa, mode in znane italijanske kuhinje. Kaj je tu skupnega? Dejstvo, da vse te nove vrednosti postajajo plačilno sredstvo, žeton v mednarodni izmenjavi; nafta in plin za te države, pogosto celo več od tega.            
 
In sedaj, seveda, kaj je hrvaška nafta? Možna smer je ovrednotenje popolne prometne lokacije; spoj reške ali že jutri  luke na Krku, luke Ploče..., učinkovite železnice in prostorsko izjemno dobro nameščenih letališč ob izkoriščanju vodnih poti. Vse to lahko v naslednjem desetletju naredi Hrvaško atraktivno in z logistično platformo na relaciji EU – globalna okolica. To je jutri. A kaj je lahko hrvaška nafta že danes? To je zagotovo proizvodnja hrane kar pomeni procesno prehrambeno industrijo. Izkoriščanje kmetijskih površin za vzgojo kultur, ki se razvijajo z dodano vrednostjo: vrhunska vina (Dalmacija, Istra, Slavonija), siri (paški sir,...), suhomesnati proizvodi, nacionalna kuhinja, ki zajema vse od tartufov,  belušev do tune in vegete. Vse to je naznaka dela proizvodne ponudbe, ki jo bo lahko Hrvaška kmalu ponudila na tržišču EU, a tudi izven meja: Bližnji in Daljni vzhod .          
 
A postavlja se vprašanje, kako  menjati sebe in se prilagoditi novim časom in okoliščinah? Kako se spopasti z dejstvom, da je večina izvoznih izdelkov starih sodeč po datumu inovacije (še iz bivše Jugoslavije), medtem ko je v  večini tranzicijskih držav, zahvaljujoč novim investicijam, glavnina izvoznih proizvodov posledica novih vlaganj in tehnologij.             
 
Nove okoliščine in nova sociologija odpirata in ustvarjata nove tržne niše. Na primer, ni enostavno takoj odgovoriti na vprašanje, kaj pomeni kratica DINKS. Polni naziv in prevod se glasita: double income, no kids,  pomeni pa dve plači v družini, a tisti brez otrok. To je realnost današnjega časa in ene, za mlado populacijo (prehodne) življenjske faze. Ravno tako tudi starejšo populacijo znotraj zožene družine. Takrat se zahteva vrsta potrebščin, velikost in dimenzija pakiranja, ki sta prilagojena njihovemu načinu življenja. Za tako ponudbo posedujejo tudi ustrezno nakupno sposobnost in visoko raven zahtev: kvalitete, designa, dosegljivo prodajno mrežo...  In tako po vrsti, priložnosti že obstajajo in prihajajo. Kako jih izkoristiti? Kako biti v poziciji in reči, da lahko (mora)  tudi Hrvaška ustvari svoj ekvivalent nafte za uspeh na domačem in zunanjem tržišču, če ne pred drugimi, pa vsaj ne z velikim zaostankom. Spomnimo se programa ZN (Združenih narodov): HRANA ZA NAFTO, v času Zalivske vojne. Kako biti še bolj uspešen v miru, ko pa v krizi skupna potrošnja pada ravno v porabi dveh vrst proizvodov, ki jih išče in potrebuje vedno več ljudi ? To sta hrana in nafta. In za to zgodbo ni najmanj pomembno to, koliko je novih, a ne izgubljenih delovnih mest na Hrvaškem; od kmeta do končnega distributerja, teh novih in novih proizvodov.   
 


 
 
 
 
back to top